Iris je občutke materinstva izkusila s prihodom prvorojenke Tinkare.
Zaveda se, da je vzgoja v današnjem času lahko precej zahtevna, še zlasti pri dveh otrocih. Kljub vsemu si je s Tinkaro že pridobila nekaj izkušenj. “Vzgoja je vsekakor vsakodnevni izziv. Ne zgolj pri enem otroku, ampak vseh. Včasih že ne veš, kaj bi, ali bi otroka miril, ali bi se raje kar umaknil, ali bi ga malo bolj s trdo roko prestavil … V obdobju največje trme in zelo nemirnega nočnega spanca sva se včasih prav gledala in se čudila, od kod vse to, in ob večerih družno iskala rešitve, skupaj prebrala kakšen članek ali pogledala kakšno oddajo. K sreči se stanje zdaj pri treh in pol nekako normalizira. Mislim, da bo najina največja naloga tudi v prihodnje vzgajati občutek nekega medsebojnega spoštovanja. Če doseževa to, verjamem, da se bomo lahko sproti o vsem čisto lepo dogovorili. Če pa ni spoštovanja znotraj družine, potem verjamem, da temu sledijo še druge težave,” doda Iris.
Vzgoja in vrednote
Tako Iris kot njen partner sta odraščala v ločenih družinah in prav zato si danes želita svojim otrokom dati drugačen zgled. Iris pri vzgoji veliko pomeni prisotnost očeta. “Obstaja veliko oblik družin in prav nobene ne gledam nič drugače, če le v družini vladata ljubezen in spoštovanje. Sem pa lahko hvaležna, da je Tinkarin očka večino časa zelo prisoten in dejaven, posebej odkar so se končala gradbena dela in smo se preselili in ustalili. Vidim, da uživa v času z družino, in to mi pomeni največ,” razkrije.
“Lepo je, tudi z otrokovega vidika, če sta vlogi vsaj približno sorazmerno porazdeljeni. Še pomembneje pa se mi zdi, da sta starša v svojih zahtevah oziroma pričakovanjih čim bolj usklajena. Včasih se tudi ne strinjava o kakšnem pristopu in se trudiva, da se potem o tem vsaj v miru pogovoriva. Glede nasvetov pa najraje preberem kakšen dober članek o vzgoji, mnenjem ožje okolice pa ne posvečam preveč pozornosti oziroma izluščim le boljše nasvete. Podpora in ljubezen sta baza za vse drugo, da lahko otrok potem sproščeno in brez strahu komunicira s preostalim svetom, se razvija in napreduje. Ne smemo pa pozabiti tudi na omejitve in duhovne vrednote. To pa zato, ker se vsi malo izgubljamo v irealnem svetu, zato se mi zdi še bolj pomembno aktivno preživljanje časa z otroki, pri tem pa vztrajati pri določenih omejitvah, ki jih otrok vsekakor potrebuje in včasih prav vztrajno išče. Enako je z vrednotami. Po določenem času vidiš, da se je splačalo vztrajati in da otrok prej ali slej ponotranji tisto, kar je tudi staršem pomembno,” še sklene Iris.
Besedilo: MIMA // Fotografiji: Ujeti trenutek
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
