Iris Mulej razkrila: Fantek bo!

Iris Mulej razkrila: Fantek bo! (foto: L&Amp;Love Photography) L&Amp;Love Photography
Vir: Lady
15. 5. 2019

Manekenka Iris Mulej odšteva še zadnje dni do trenutka, ko bo s partnerjem Admirjem in hčerkico Isabello spoznala novega družinskega člana, in kot nam je prvim zaupala, bo to fantek.

► Ste kaj nestrpni? Navsezadnje je rok poroda tako rekoč za vogalom ...

Zelo smo nestrpni, vsi! Midva z Admirjem sva predvsem zato, ker stalno razmišljava, kdaj in kje se bodo začeli popadki. Vse tri ginekologinje so mi rekle, da je drugi porod lahko prej, še zlasti pazljivi pa moramo biti, ker gre drugič zelo hitro, in glede na to, da sem Isabello rodila v dobrih dveh urah, bo morda ta še hitrejši (del nosečnosti sem bila vodena v Črni gori, del na Jesenicah in del v Celju – zato tri ginekologinje). Poleg tega pa smo šele pred kratkim izvedeli, da pričakujemo fantka, in je to še dodaten razlog za večje pričakovanje, saj smo večino nosečnosti preživeli v duhu presenečenja.

Jaz sem si namreč želela narediti zabavo za razkritje spola, a nam časovno ne bi uspelo zaradi Admirjeve odsotnosti, tako da smo šli nekega dne vsi trije h ginekologinji in ji rekli, da danes pa želimo izvedeti za spol. Seveda so starši na koncu vedno veseli, naj bo punčka ali fantek ... v najinem primeru pa smo bili kar presenečeni, saj je bila večina naših prijateljev in znancev prepričanih, da pričakujemo še eno punčko, sploh ker naj bi imela enak trebuh kot pri Isabelli in ker ima Admir že dve hčerki, Alino in Isabello.

► Razkrili ste nam, da pričakujete fantka, in tako bo Isabella postala starejša sestrica bratcu ... Se že kaj veseli nove vloge?

Seveda, Isabella se zelo veseli nove vloge, vsem razlaga, da ima mami v trebuščku dojenčka, njenega bratca. Jaz sem pa tudi prišla na svoje, saj sem se končno lahko odpravila po nakupih stvari in oblačil, ki niso samo nevtralnih barv, ampak lahko izbiram tudi med lepimi fantovskimi barvami in vzorci, saj je to zame nekaj novega. Tako je bila prva postaja, ko smo zvedeli, da pričakujemo fantka, naša najljubša otroška trgovina Mali zakladi v BTC, kjer smo najprej kupili tiste večje stvari, za katere sem čakala, ali bodo v fantovskih ali dekliških barvah. Drugo pa so manjše zadevice, bodiji, slinčki, povijalne pleničke, odejica ...

► Že nekaj tednov ste v Sloveniji, kamor ste se vrnili iz Črne gore, kjer živite že nekaj let. Zakaj ste se odločili za porod v Sloveniji?

Že Isabello sem rodila v Sloveniji in bila s porodnišnico Jesenice ter osebjem zelo zadovoljna. Zato je moja izbira načina poroda in lokacije tudi v drugi nosečnosti ista. Sicer pa je največji razlog tudi to, da bolj zaupam našemu zdravstvu kot črnogorskemu. Še vedno se opazi razlika, da smo mi v EU, čeprav se veliko Slovencev pritožuje, da je naše zdrav­stvo slabše kot na premier v drugih evropskih državah, predvsem tistih bolj severnih. Zdaj pa si predstavljajte na Balkanu. V Budvi se vedno obrnemo na zasebne klinike, in ne državne.

► V obeh nosečnostih ste imeli kar nekaj preglavic s slabostmi in bolečinami v križu. Kako ste jih premostili?

Res je, to je že kar klasika pri večini nosečnic. Sicer sem jaz imela obe težavi v obeh nosečnostih, s tem da je bila slabost v drugi nosečnosti neprimerljivo večja kot pa v prvi, bolečine v križu pa so bile enake v obeh. Že v prvi nosečnosti sem se obrnila na terapevtko za vadbo v nosečnosti in po porodu Aljo Malis, delala vaje za razgibavanje ledvenega dela ter medenice. To vpliva tudi na lažji porod, saj vaje, predpisane za nosečnice, niso samo proti bolečinam, ampak tudi za večje udobje in pravilno lego ploda, ter kot sem že omenila, za lažji porod.

► Druga nosečnost, ko ste imeli ob sebi tudi hčerkico Isabello, je bila najbrž povsem drugačna izkušnja ...

V drugi nimaš niti približno toliko časa zase kot v prvi, ko dejansko lahko samo uživaš v občudovanju in rasti trebuščka. So pa v drugi nosečnosti drugačne radosti, na primer spremljanje trebuščka skupaj s starejšim otrokom. Naša Isabella je že zelo zgodaj dojela, da mamica nosi dojenčka in da ta raste ter da je trebušček vsak dan večji, zato ker je njen bratec vse večji. Rada mi pomaga božati in mazati trebušček, daje mu poljubčke in včasih nasloni glavo nanj in bratec začne brcati, se začne smejati in pravi: “Bejbi bca.” (V prevodu: dojenček brca.) (smeh)

► Ženske imajo torej v prvi nosečnosti več časa zase, za sprostitev in počitek. Kako ste pa tokrat poskrbeli zase?

Uživamo na svoj način. Mojega razvajanja in počitka je seveda manj oziroma poskušam počivati vsaj toliko, kot mi predlaga ginekologinja, saj sem v drugi nosečnosti morala malo bolj paziti. Odsvetovala mi je daljše sprehode, dvigovanje Isabelle in težkih stvari ter svetovala ležanje na boku po potrebi čez dan. Še dobro, da imamo varuško, ki mi je veliko pomagala z Isabello ter opravili po stanovanju, saj obe babici živita daleč stran. Mi pa tudi Admir vedno pomaga, ko je doma. Pazi, da ničesar ne dvigujem in nosim, še vezalke mi pomaga zavezati, odkar jih ne dosežem več sama. (smeh)

► Kako vam je v spominu ostal prvi porod?

Tudi tokrat bom imela s seboj porodni načrt, ki bo zelo podoben prvemu, vendar še izboljšan, saj sem se tokrat na porod pripravljala s pomočjo starševske šole Veva.si. Moj prvi porod je potekal bolje, kot sem si zamislila, zdaj, ko sem že prestala eno porodno izkušnjo, pa upam in verjamem, da bo ta podobna, če ne še boljša kot prva.

► Ste kdaj razmišljali o alternativnih metodah, kot je porod v kadi ali doma?

Porod v vodi je sicer zelo zanimiv in lep, saj se mi zdi to najmanjši stres za otroka, ko se rodi, ker pride iz enega 'malega bazenčka' v trebuščku v večji bazen ... navajen je tekočine in 'plavanja'. Po drugi strani pa naj bi se ženska odločila za način, ki ji najbolj ustreza, in sama nisem nikoli razmišljala o vodi, ker so mi bližji sprehajanje po porodni sobi, razgibavanje, 'telovadba' in sproščanje na žogi, vmes lahko skočiš pod prho in se polivaš z vodo, kakor ti paše, in tako dalje (na Jesenicah imajo WC in tuš v tej porodni sobi, kjer sem rojevala).

Saj mogoče bi, če bi na Jesenicah imeli možnost tudi poroda v vodi, o tem razmišljala, a za zdaj je samo v Postojni, mi pa smo se nekako navadili na Jesenice. Za mamico, ki rojeva, je gibanje zelo priporočljivo, saj s tem otroku olajša pot, gravitacija navzdol pa tudi dela to, kar je samoumevno, vabi in pomaga otroku dol. Zato ne bi med porodom nikoli želela ležati na hrbtu na postelji in leže predihavati popadkov in roditi leže. Verjetno sem zato tudi Isabello rodila tako lepo in hitro, v dobrih dveh urah, čeprav je bila težka skoraj štiri kilograme.

► Odkar ste mama, ste ves čas goreča zagovornica dojenja, tudi v javnosti. Zakaj se vam zdi to tako pomembno?

Z leti tudi vse več pediatrov ter zdravstva na splošno zagovarja daljše obdobje dojenja, saj je bil poleg vsega zdravja, ki ga materino mleko da otroku, dokazan tudi pozitiven psihološki učinek na otroka, kar lahko vpliva na čustveno inteligenco ter uspeh v življenju že odraslega človeka. Seveda pa nekatere mamice zaradi takšnega ali drugačnega razloga ne morejo dojiti in v teh primerih bi poudarila, naj se ne obremenjujejo v nedogled. Že to, da dojenje ne steče, je težko za vsako mamico in zadnja stvar je, da bi se zaradi tega še obremenjevale. Seveda to ne pomeni, da naj takoj obupajo.

Vseeno bi jim svetovala pomoč, mogoče naj se obrnejo na kakšno strokovnjakinjo za dojenje – jaz sem se za pomoč in nasvete, ko sem se srečala s prvimi težavami pri dojenju, obrnila na FB-skupino Mamami, pomoč pri dojenju in podpora po porodu in moram priznati, da sem marsikatero težavo rešila prav z njihovo pomočjo. A včasih preprosto ne gre. Tudi sama imam prijateljice, ki so se znašle v takšnem položaju, in če jim ni steklo, je najbolje, da to sprejmejo, saj je otrok vseeno najbolj srečen, če ima ob sebi zadovoljno mamico.

► Tudi sicer v svojih objavah na družbenih omrežjih radi svetujete mladim mamicam ali tistim, ki o naraščaju šele razmišljajo.

Nisem strokovnjakinja za nobeno od teh področij, zato vedno poudarjam, da so to nasveti iz mojih izkušenj. Sama se velikokrat zanašam na mnenja in nasvete strokovnjakov s področja porodništva, doul, pediatrinj ... in ko sama preizkusim njihove nasvete, jih potem z lahkoto in veseljem predam naprej mamicam, ki jih pestijo težave. Če vsaj eni mamici pomagam, sem zadovoljna. Včasih tudi sama kaj 'odkrijem', in ker se mi zdi, da bi mogoče še kateri prav prišlo, to delim tudi na svojih omrežjih. Svojega mnenja pa ne vsiljujem nikomur.

► Kje pa sami največkrat poiščete nasvet ali odgovor na kakšno neznano vprašanje glede nege in vzgoje otrok?

Že pri Isabelli in tudi zdaj se obrnem kar na Urško Repnik, ki je zelo topla in prijetna in se ti res posveti, ko potrebuješ nasvet ali pomoč. Je tudi ena izmed strokovnjakinj v starševski šoli Veva.si.

► Družino ste si ustvarili stran od doma, sicer pa ste zelo povezani s svojo mamo. Pogrešate, da babica ni vedno pri roki?

Seveda, to zelo pogrešam. Iz dveh razlogov, največji je ta, da bi želela, da Isabella odrašča malo več v družbi svoje babice, drugi pa to, da se za pomoč v Budvi nikoli ne moremo obrniti na nobeno od babic, saj živimo tako zelo narazen.

► To leto je zaznamovalo kar nekaj sprememb, poleg naraščaja še selitev v večjo hišo. Je to za vas stres ali jemljete vse bolj pozitivno?

Glede na to, da sem že od nekdaj oboževala arhitekturo in notranje opremljanje, mi je selitev v novo hišo bolj kot ne pozitiven izziv. Seveda bi bilo vse to lažje, če ne bi bila ravno noseča, vendar pa je ravno pričakovanje novega člana razlog, da smo se odločili za večji dom. Pa tudi naša dva kužka bosta zdaj imela več prostora in svobode, saj imamo pred hišo veliko zagrajeno dvorišče in vrt.

► Koliko časa po porodu boste še ostali v Sloveniji? Bo z vami tudi partner Admir?

Admir bo po porodu ostal z nami še kak teden ali dva, saj je maj v Budvi ravno začetek poletne sezone, večji del njegovega dela pa je turizem. Jaz pa bom ostala še toliko časa, da uredim vse dokumente, zavarovanje in prve nujne zdravstvene preglede za otroka, potem pa se končno vsi pridružimo Admirju v Budvi.

Kako poiskati pravo varuško?

Iris je kljub materinskim dolžnostim zelo aktivna na poslovnem področju, zato se v Budvi zanese na pomoč varuške. “Iskala sem takšno, da mi poleg tega, da se ukvarja z Isabello, pomaga tudi s pospravljanjem doma.” In na kaj je bila pri iskanju prave osebe pozorna? “Na prvem mestu je bilo to, da je tudi sama mati. No, naša varuška je, poleg tega, da je mama štirim otrokom, tudi že babica in ima štiri vnuke približno Isabellinih let. Isabella jo je zelo kmalu vzljubila in se je veseli vsakič, ko pride k nam.”

Besedilo: Anja P. Kontrec // Fotografije: L&Love Photography, Metka Majcen

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri