Intervju z Manco Špik, ki med drugim razkrije: "Najbolj ustvarjalna sem v sanjah"

Po skoraj enoletnem premoru ste se na sceno vrnili v velikem slogu. Kakšni so bili občutki, ko ste prvič predstavili novo pesem Le enkrat se živi?

Ta premor sem izkoristila za pripravo novega albuma, ki nosi naslov po zadnji pesmi. Rada rečem, da sem povila novega otročička, saj me res prevzemajo podobni občutki ob izidu mojega tretjega albuma. Vesela sem!

Kaj nam želite z njim sporočiti?

Želela sem dobesedno malo 'obrniti ploščo'. Tarnanja in stokanja je bilo dovolj. Mediji nas bombardirajo z negativnimi novicami in od vsega se je treba povsem izklopiti in zadihati ter uživati v življenju. S to pesmijo in v bistvu kar s celotnim albumom želim svojim poslušalcem sporočiti, da je kljub vsemu življenje lepo, da ga je treba izkoristiti – tukaj in zdaj.

V tem letu niste počivali, zakaj ste si sploh vzeli ta premor?

Veliko sem se posvečala hčerki Lani, ki v jeseni prestopi šolski prag. Ne morem verjeti, kako hitro je minilo zadnjih nekaj let njenega odraščanja. Lana se je iz majhne punčke spremenila v čudovito deklico in postali sva pravi prijateljici. Čutila sem, da me potrebuje tako močno, kot me ni še nikoli, zato sem praktično ves prosti čas namenila najinemu druženju. To je bila najboljša investicija v mojem življenju!

Nova skladba Le enkrat se živi je v hitrejših ritmih. Je tudi vaše življenje hitrejše?

Tempo imam res hiter, vendar imam tudi dnevno rutino, ki mi zelo ustreza in me osrečuje. Največ mi pomeni počasno prebujanje, jutra ob kavi in jutranje crkljanje s hčerko. Nato se dan prebudi in včasih tudi malo 'podivja'. Obožujem mirne večere. Če nimam koncerta, zelo rada hodim spat s kurami. (smeh)

V katerih trenutkih ste najbolj ustvarjalni?

Ne boste verjeli, ampak v sanjah! Če ustvarim kako novo melodijo, verz ali samo idejo, besedo, se mi to zgodi ponoči. Nemalokrat tako sredi noči vklopim snemalnik zvoka in si dam duška. Skoraj vedno se tudi posnamem in se nato, ko čez čas te posnetke poslušam, prav nasmejim, kako zaspana sem bila! (smeh)

Kako se je vaše življenje spremenilo po rojstvu hčerke Lane?

Po eni strani se mi je vse obrnilo na glavo. Po drugi strani pa čisto nič. Mislim, da sem bila pri 35 letih povsem zrela, da postanem mamica. Vsaj želela sem si to iz vsega srca. Priznam pa, da sem potrebovala kar nekaj časa, da sem Lano povsem začutila. Pa da me ne bi razumeli napačno. Ljubila sem jo od prvega trenutka, ampak kot da je bil šok ob rojstvu tako močan, da se nisem počutila dovolj samozavestno, sposobno … Kot da bi se bala tega, ali bom dovolj dobra mama in ali sem sposobna vzgojiti otroka. No, ko mi je Lana začela vračati to ljubezen, so se ti občutki razblinili in najina ljubezen se samo še poglablja …

Jeseni gre Lana v prvi razred, če se ne motim. Se vam zdi, da bo to neke vrste prelomnica? Se že pripravljata na ta veliki korak?

Seveda. In to na vseh frontah. Šolo sva že izbrali, tudi obiskali skupaj, vse potrebščine so že pripravljene, vključno s šolsko torbo. Pred začetkom šole bo Lana dobila tudi novo otroško sobico s pisalno mizo in vsem, kar potrebuje za ta prvi korak v svet velikih. Lana sicer že dobro bere, zna pisati tako velike kot majhne tiskane črke, sešteva in se navdušuje nad risanjem. Zelo sem ponosna nanjo!

Jo boste spodbujali, če bo z leti želela po vaši poti in se bo podala v glasbene vode?

Lano pustim, da ustvarja tako, kot si sama želi. Je zelo nadarjena za glasbo, ima tudi dober občutek za ritem in ples. Dobra je v športu in zanima jo veliko stvari. Mislim, da se ji bo z vstopom v šolo odprlo več možnosti in se bo sama odločila, v katero smer bo obrnila svoj talent.

Kdo vam je dal najboljši nasvet v življenju in kateri je to?

Upam, da se ne bo slišalo preveč samovšečno, ampak dala sem si ga kar sama. Življenje me je pripeljalo do točke, ko sem ugotovila, da moram stvari, ki jih počenjam samo zato, ker sem tega vajena, a mi ne prinašajo nobene koristi oz. celo nasprotno, enostavno opustiti. Zato sem spustila svoj ego in si rekla: “Manca, odnehaj in naredi drugače.” Najuspešnejše so tiste spremembe, ki jih sprožimo sami.

Ste vrhunska pevka oziroma glasbenica. Imate mogoče še kakšen skriti talent, za katerega ne vemo?

Hvala za kompliment! Vsi mi ves čas govorijo, da sem zelo dobra kuharica. Ne kuham po receptih, nikoli ne merim sestavin, ampak kuham po občutku. Očitno je to pravi recept!

Kaj vam gre pri sebi najbolj na živce in na katero svojo lastnost ste najbolj ponosni?

Še pred nekaj leti bi vam rekla neodločnost ali vztrajanje pri določenih odločitvah. Morda tudi malo gorenjske trme. A človek se z leti spreminja, tako da sem večino tega uspešno opustila. Lahko pa rečem, da sem zelo ponosna na to, da očitno znam z ljudmi, saj si v življenju in poslu do zdaj res nisem nabrala nobenih sovražnikov. Vsaj, da bi jaz vedela, ne.

Za koga ali katero stvar najraje zapravite denar?

Za Lano. Zelo rada hčerki kaj kupim ... Seveda ne govorimo o nekih dragih zadevah, ampak o malenkostih, kaki igrački, sestavljanki, ali najljubši sladkariji …

Na kakšen način se najraje sproščate po napornem dnevu?

Potem ko Lana zaspi, se oprham ob soju sveč in dan zaključim z branjem kakšne dobre knjige in z meditacijo.

Vedno ste tako mirni in prijazni. Je sploh kaj, kar vas lahko vrže iz tira?

Oh, seveda. Kadar se razburim, ni fajn, niti zame niti za nasprotno stran. Znam povedati tudi kako ostro besedo. A moja jeza dokaj hitro mine, in ko se ohladim, mi je pogosto tudi žal, da je prišlo do konflikta. Znam se tudi iskreno opravičiti in priznati svoje napake! Ponosna sem na to, da se znam postaviti zase, da znam postaviti zdravo osebno mejo, da znam povedati svoje želje, včasih tudi pogoje in se odkrito pogovarjati. Tega včasih nisem znala, zato sem v sebi zelo trpela. To sem pri sebi morala nujno spremeniti. Vse te vrline sem z leti enostavno morala razviti, saj je to edini način, da je človek radosten. To je zame kot precej zaprto osebo res velik dosežek in na to sem zelo ponosna. Lahko priznam, da se imam zelo rada, kar je osnovna človekova pravica.

Kaj vam pomeni ljubezen?

Ljubezen mi pomeni ogromno. Brez ljubezni tudi nas ne bi bilo. Na prvem mestu se mi zdi najpomembnejše, da ima človek rad sebe in da se sprejme v celoti, vse svoje dobre in tudi manj dobre lastnosti ... Vsi smo popolni v svoji nepopolnosti in če delamo stvari iz srca, in ne iz ega, potem imamo vse možnosti za lepo življenje.

Ste mogoče zaljubljeni?

Malo sem že pozabila, kaj to sploh je. Z leti sem se naučila, da enostavno poslušam svoj notranji glas. In če me ta glas vleče v neko zgodbo, ki se sicer zdi še tako nora in še kako nora in 'nepravilna', potem se tja vedno tudi odpravim. Vedno grem v odnos, kakršenkoli že je, na polno in cela. Sploh v ljubezni nisem polovičarska. Zaupam, da je vse, kar se zgodi, dobro zame. Življenje vedno pokaže, ali je odnos zame lekcija ali končna destinacija, zato se svoji intuiciji prepuščam v celoti.

Kakšen tip moškega lahko pritegne vašo pozornost? Katera lastnost pa bi vas že v hipu odvrnila od nekoga?

Všeč so mi prijazni, umirjeni, razgledani moški, ki so vljudni in ki imajo stvari pri sebi čim bolj 'pošlihtane'. Bolj kot videz me pritegne neka posebna energija, ki se zgodi v hipu ali pa nikoli. Tej energiji vedno sledim, saj se zgodi zelo redko. Odbijajo pa me egocentrični in naduti moški.

Kako usklajujete delo, družino in prijatelje?

Precej enostavno, saj se vse da, če se hoče. Ob sebi imam res krasne ljudi, ki mi zelo pomagajo, za kar sem zelo hvaležna ... Oh, in moji dragi prijatelji. Res jih imam rada, saj razumejo moje delo in to, da nimam veliko časa, a me za to ne obsojajo. To so res pravi prijatelji! Imam jih zelo malo, nekateri me spremljajo že od zgodnjega otroštva.

Kje boste preživeli letošnje počitnice? Ali vas vročina utruja ali ste poletni tip?

Letos bom na morju med tednom preživela kar veliko dni, ob koncu tedna pa se bom vračala domov na nastope in takoj po nastopu skočila nazaj na morje. Ves svoj prosti čas bom preživela s hčerko Lano, malo doma v Ljubljani, malo pri družini na Bohinjski Beli, malo na morju ... Če bi morala izbirati med morjem in hribi oziroma med poletjem in zimo, pa zagotovo izberem hribe oziroma sneg. Poleti mi je enostavno preveč vroče, zato mi je sneg bolj pri srcu pa še bolj romantično mi je pozimi.

Napisala: Sandra Bratuša // Fotografije: Marko Delbello Ocepek

Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži