Dvajsetletna balerina Nejka, v uradnih papirjih Jerneja, se je poleti z diplomo v žepu vrnila iz Amsterdama, kjer je zaradi študija živela od leta 2005. Na nizozemskem zraku ji je družbo delal šest let starejši mož Alexander, Ukrajinec po rodu, prav tako baletnik, ki je potem, ko se je ona vrnila v domovino, zaradi službe 'gori' ostal sam. Fant na srečo ni ljubosumen, zato ga Nejkino novo delo v igralnici Kongo ne bo spravilo s tira.
13. junija ste diplomirali na amsterdamski National Ballet Academy. Ste od takrat stalno v Sloveniji?
Ne. Kadar mi čas dopušča, sem v Amsterdamu.
Tam imate moža. Zakaj je Alexander sploh ostal v nizozemski prestolnici?
V Amsterdamu, kjer ima življenjsko pogodbo, je ostal preprosto zato, ker njegovo poslanstvo tam še ni končano (ima dobro plačano delo baletnika solista v priznanem baletu Dutch National Ballet, op. p.)
Ko ste v Sloveniji, živite z mamo, ko ste na Nizozemskem, živite z možem. Kakšne so prednosti enega in drugega?
Pravzaprav je kar enako – oba me crkljata in oba mi kuhata, tako da nekih posebnih prednosti ni.
Kako je bilo ob 'ločitvi'? Vreščanje, solze, drama?
Nobene drame ni bilo … Pravzaprav velik halo okoli tega bolj kot midva delajo vsi drugi! Če si 100-odstotno prepričan v partnerja in v zvezo, ti taka začasna ločitev ne povzroča prevelikih travm.
Kako ohranjata stik? Kako pogosto se sploh vidita?
Največ sva v stiku po telefonu in internetu, v povprečju pa se vidiva dvakrat na mesec. Nazadnje pa sem bila v Amsterdamu pred štirinajstimi dnevi.
Kaj najbolj pogrešate, ko pomislite nanj? Prosim, ne recite 'njega celega', ampak bodite malo bolj konkretni …
No, če ne smem reči njega celega, kar je tudi najbolj res, bom rekla, da zelo pogrešam njegovo nenavadno sposobnost spraviti me v dobro voljo, pa če sem še tako tečna.
Kaj pogrešate, ko pomislite na življenje v Amsterdamu?
Prav nič! Kar je bilo tam, je bilo tam, in kar je tu, je tu. Ne oziram se v preteklost; raje živim v sedanjosti in gledam v prihodnost.
Pa se vseeno še malo vrniva v preteklost. Kaj ste počeli v minulih mesecih, tu, v Sloveniji?
Ukvarjala sem se in se še vedno ukvarjam z baletom.
Pred kratkim ste sprejeli tudi novo službo. Boste res postali voditeljica?
Da. Odločila sem se za nov izziv in sprejela ponudbo za vodenje prireditev v Kongu.
Kaj vas je premamilo, da ste privolili?
V prvi vrsti to, da je Kongo zelo 'fajn' in da se tam izvrstno počutim.
Za katere prireditve vas bodo 'ponucali'?
Za vse prireditve, ki jih organizirajo v svojih prostorih, torej za lepotna tekmovanja, koncerte in pogovorne šove pred koncerti.
Ste že imeli krstni nastop?
Že, prvo vodenje sem imela v soboto, 15. novembra, in sicer je bil to polfinale Miss Kongo za Miss Earth 2009.
Vam kdo pomaga, vas kdo uvaja?
Z bogatimi izkušnjami na področju vodenja mi pomaga Mark Žitnik, ki mi je – glede na to, da z vodenjem še nimam veliko izkušenj – v veliko pomoč, zagotovo pa mi veliko pomaga tudi dejstvo, da sem pravzaprav zrasla in odrasla na odru, kjer se počutim zelo domače in sproščeno.
Igralnice so lahko mravljišče moških. Se nič ne bojite, da bi na novem delovnem mestu med vami in neznancem preskočila iskrica?
Ne.
Poleg v Kongu vas po novem lahko vidimo tudi v reklami za novo kolekcijo čevljev Milana Gačanoviča Peko by GACHO. Kako to, da je izbral prav vas?
Dizajner si pač vedno poišče model, ki ustreza njegovemu novemu izdelku in viziji. In za novo kolekcijo sem bila to jaz.
Ste ponosni na sodelovanje z mojstrom Milanom?
Da. Še več: od vseh projektov, pri katerih sem delala kot model, sem na tega najbolj ponosna, saj je končni izdelek na izredno visoki umetniški ravni in mi je bil prav zato pisan na kožo.
Projektov, pri katerih ste delali kot model, ni bilo malo. Kot model namreč delate že šest let, drži?
Res je. Moje glavno delo je sicer balet, šest let pa zraven delam tudi kot model, kar mi je med študijem na baletni akademiji v Amsterdamu prineslo tudi dobršen del zaslužka.
Če se osredotočiva na vas kot balerino – kakšni so načrti?
Plesala bom enako kot do zdaj. Za to sem se šolala od svojega tretjega leta in ne znam si predstavljati življenja brez baleta.
Vas zaradi baleta vleče v tujino?
Ne. Če bi me vleklo kam drugam, bi odšla, vendar se za zdaj v čudoviti rodni Sloveniji počutim več kot odlično.
Ko sva se srečali lani poleti, ste dejali, da še ni čas za nosečnost. Kako pa je z željo po materinstvu danes?
Trenutno me sploh še ne vleče… je še preveč načrtov neizpeljanih.
Vztrajate pri enaki izjavi kot lani, ko ste mi zaupali, da želite otroku zagotoviti čim več?
Da. Ko bom imela otroka, se mu bom 100-odstotno predala, na kar pa v tem trenutku z možem še nisva pripravljena.
Napisala Maja Susman
