Le kdo ne pozna izredno simpatične in vedno nasmejane Tine Gorenjak? Televizijska in gledališka igralka, po novem tudi pisateljica, sicer pa vsestranska umetnica, je pred kratkim izdala knjižni prvenec Najti ljubezen. Odprla nam je srce, se dotaknila tabu tem in postregla z obilo smeha.
Kaj najraje počnete na vroč, poletni dan?
Obožujem morje, plavanje, branje v senci kakšnega borovca, sprehode ob obali in jadranje. Vse, kar je povezano s poletjem. Poletje je tudi čas, ko si s hčerko privoščiva kakšno potovanje. Vesela sem, da si, čeprav je zdaj že odrasla, še vedno želi preživeti čas z mano.
Bo obvezna oprema za na plažo tudi vaša nova knjiga Najti ljubezen? Jo tudi zdaj še kdaj prelistate?
Ponovno sem jo začela listati zaradi predstavitev knjige, ki sem jih imela in bodo še potekale po vsej Sloveniji, da sem zbrala čim bolj zanimive in različne odlomke. Moram priznati, da me tu in tam še vedno kaj preseneti in nasmeji, čeprav se mi je ob zaključku pisanja zdelo, da poznam vsako besedico.
Komu bi jo priporočili za branje?
Vsem, ki imajo radi zabavno in napeto branje, obarvano z romantiko in smešnimi prigodami. Bralci pravijo, da bi lahko knjiga spadala tudi v kategorijo knjig za samopomoč oziroma duhovnost, saj je v njej toliko optimizma in dobrih pogledov na svet, življenje ter samega sebe.
Bralke poročajo, da je knjiga pozitivno vplivala na njihovo samopodobo in srčne bolečine, bralci pa, da so veliko bolje spoznali žensko razmišljanje. Tako eni kot drugi poročajo o obilici smeha in da je kar niso mogli dati iz rok. Ne vem, preberite jo še vi in presodite sami. (smeh)
Se vam bo na dopustu pridružil še kdo?
Iz knjige je jasno, da mi prijatelji pomenijo veliko. Ena od poletnih 'obveznosti' je tudi nekaj skupnih dni na morju. Vsakokrat se imamo nepozabno in ko debatiramo, kaj vse se nam je zgodilo, se v moji glavi krešejo tudi ustvarjalne ideje. Druženje s prijatelji je zame pravi balzam za dušo, zato je prijateljstvo velik del knjige. Mimogrede en namig – ta knjiga je res odlično darilo prijateljici ali prijatelju.
Kaj pa moška družba?
Zdaj bo že drugo poletje, ki ga bom preživela v družbi nekoga posebnega. (nagajivo pomežikne)
Knjiga temelji na vaših izkušnjah in dogodkih, ki so se vam pripetili tako ali drugače. Kje ste postavili mejo, kaj deliti z bralci in kaj ne?
Knjiga ni verističen opis mojega življenja, a vse napisano izhaja iz mojih resničnih izkušenj v iskanju ljubezni in partnerstva. Nekatere moje prigode so zapakirane v doživljajih različnih likov, ki nastopajo v zgodbi, nekatera doživljanja glavne junakinje Gabriele so tudi doživljanja mojih prijateljic. Čeprav so malce zapakirana, pa so vsa čustvena stanja, spopadanje z njimi in številne nore prigode še kako resnični.
Oblika romana mi je dala nekakšno zavetje, v katerem mi ni bilo treba odkriti identitet akterjev, slediti točni časovnici mojega resničnega življenja ali natančno opisovati vseh podrobnosti. Pri določenih dogodkih sem kaj dodala ali odvzela, nekatere sem si tudi izmislila. Tako so lahko postale zgodbe še bolj sočne in dinamika celotne zgodbe bolj napeta in zanimiva, meni pa je dalo svobodo, da lahko pišem iz najglobljih delov srca in se ne izogibam bolečini, intimnosti in neposrednosti.
Ste prek pisanja spoznali kaj novega o svojem življenju?
V knjigi so opisana moja življenjska spoznanja. Torej so ta nastala prej, potem pa so pristala v knjigi. (smeh) Če jih ne bi bilo, ne bi imela o čem pisati. Res pa je, da mi s pisanjem uspe misli strniti v bolj konkretno obliko, ki tudi v meni vzbudi boljše razumevanje življenja, ljudi ali same sebe.
Se vam je bilo težko ozreti nazaj?
Ne, ker ničesar v življenju ne obžalujem in vedno poskušam biti čim boljša verzija sebe. Trudim se biti pozorna do soljudi in delati dobro. Seveda je človeško, da nismo ves čas stoodstotni in brez napak. Ampak že to, da živiš z zavedanjem, da je življenje eno samo in da si želiš pustiti na tem svetu pozitiven pečat in daješ od sebe najboljše, kar zmoreš, je veliko. Takrat se naučiš sprejemati tudi slabe stvari in izkušnje in jih videti kot priložnosti za učenje ali spremembe na bolje.
V knjigo ste v spremenjeni vlogi vključili tudi svojo hčerko Nino Barbaro, le da je bila prikazana v moškem liku, ki prav tako študira v tujini. Znano je že, da vam vajin odnos pomeni ogromno.
Ja, moj odnos s hčerko je gotovo najlepši in najpomembnejši odnos, ki mi ga je uspelo zgraditi v življenju. Že v nosečnosti sem razmišljala o tem, kakšen odnos si želim z otrokom. Ena od bistvenih stvari se mi zdi zaupanje. Obojestransko. In to se ne zgodi kar tako, za to se moraš potruditi.
Zelo pomembno mi je bilo, da bo Nina zrasla v samozavestno osebo z dobro samopodobo. Dala sem ji vedeti, da je v življenju vse mogoče in da ima pri kreiranju svojega življenja vedno mojo absolutno podporo in pomoč. Dve bistveni stvari pri vzgoji otroka pa sta ljubezen in razumevanje.
Kaj vas je hčerka v vseh teh letih naučila? Glede na globoko povezanost ji zagotovo kdaj prisluhnete.
Nini ogromnokrat prisluhnem. Že kot otrok je bila zelo modra. Seveda je takrat nisem obremenjevala s kakšnimi težavami, sem ji pa med vrsticami vedno prisluhnila in njena otroška neposrednost, pristnost in sončno razmišljanje so me vsakokrat navdihnili.
Odkar je odrasla, so najini pogovori sploh nekaj posebnega. Velikokrat jo vprašam za mnenje. Seveda pa je najbolj bistveno, da se ona lahko opre name in da ji tu in tam lahko postrežem s kakšnimi preizkušenimi modrostmi, ki ji olajšajo odločitve, pomisleke ali težave. Konec koncev je življenje res največji učitelj in včasih lahko s kakšnim pametnim nasvetom, ki si ga preizkusil na svoji koži, komu olajšaš pot.
Kaj bi označili za največjo izkušnjo iz materinstva?
Hm, verjetno to, da se vrednostna lestvica precej spremeni. Ogromno stvari, ki so se mi prej zdele pomembne ali pa sem se zaradi njih sekirala, so odpadle, kot bi pihnil. Fokus se je spremenil. In zdi se mi, da sem takrat na življenje začela gledati bolj sončno.
Katere so tiste vrednote, ki vam v življenju sicer pomenijo največ?
Sočutje, razumevanje, pripadnost, hvaležnost in seveda ljubezen. Niti ne vem, ali se našteto kategorizira kot vrednota? Zdi se mi, da so to najbolj osnovne stvari, ki bi morale voditi vsako človeško bitje.
Je veliko zgodb še neodkritih? Lahko pričakujemo nadaljevanje ali novo knjigo?
Oh, ja, zgodb je še ogromno in samo čakajo, da se prelijejo na papir. Nova knjiga že nastaja in bo nadaljevanje prve ter bo prav tako temeljila na resničnih dogodkih. Od zaključka pisanja do zdaj so se mi zgodile tako filmske stvari, da si jih ne bi mogla niti izmisliti.
Dodatno spodbudo za nadaljevanje mi dajejo tudi sporočila bralcev, ki pravijo, da so Najti ljubezen prebrali na dah in jih zanima, kaj se zgodi naprej. Ko sem pisala, sem si želela, da bi bila knjiga tako slikovita, kakor da gledaš napeto in zabavno televizijsko nadaljevanko ter komaj čakaš nadaljevanje. Neizmerno sem vesela, da mi je, glede na odzive, to tudi uspelo.
Čeprav ste se podali na novo pot, igranje verjetno še vedno ostaja vaša prioriteta. Kje vas lahko trenutno spremljamo?
Igranje in pisanje sta bila skoraj ves čas moje kariere zelo povezana. Prva avtorska predstava, ki sem jo napisala, je bila Muca Maca ali brez ljubezni mi živeti ni, ki je bila pospremljena z zdaj že legendarnim glasbenim komadom in video spotom. Prav s tem prvim gledališkim besedilom, ki je izhajalo iz mojih življenjskih izkušenj in sem jih prelevila v komedijo, sem postala bolj prepoznavna.
V vsem tem času je nastalo več avtorskih predstav, med njimi najbolj odmevni muzikal Prava dekleta in zadnja komedija Večno samska. Vse so v bistvu govorile o ženskah in se dotikale tabu tem, s katerimi se spopadamo v sodobnem svetu. Videti je, da je iskanje ljubezni in lastne vrednosti pospremljeno z obilo humorja, rdeča nit, ki se vleče skozi vse moje ustvarjanje in se je zdaj zlilo v roman Najti ljubezen. Za jesen pa s Tanjo Kocman pripravljava novo komedijo z zgovornim naslovom Na zdravje!
Kaj je za vas najtežji del pri poklicu igralke?
Meni je najtežji del to, da ni nikoli nobene gotovosti, da sem velikokrat odvisna od mnogo zunanjih okoliščin. Med korono je bilo to stanje na 'stoto potenco' in sem bila praktično dve leti v grozovitem stresu. Sem namreč samostojna umetnica, in če ne delam, ne zaslužim.
Prav tako je Slovenija majhen trg in moraš ves čas migati in ustvarjati nove stvari. Res pa je, da mi tudi to da dodaten pogon, da sem ves čas kreativna in v akciji. Velikokrat me vprašajo, kako sem pri svojih letih še vedno tako fit. Odgovor je verjetno ravno v tem, da moram biti. (smeh) Vidite, vedno lahko pogledaš na situacijo s pozitivne ali negativne strani.
In kaj je najlepši del vašega poklica?
Najlepše mi je, ko nasmejim gledalce. Ko jih začutim, da so se sprostili. Takrat je tudi pravi trenutek, da poveš kaj pametnega, pomembnega, delikatnega. Ko se ljudje smejejo, so odprti in takrat jim lažje sežeš do srca. Vedno so me zanimale teme, ki nas vse občasno težijo, a jih zaklepamo v najbolj skrite kotičke svoje duše, saj smo mnogokrat prepričani, da smo sami v teh temnih občutkih. Gledalcem ali bralcem poskušam sporočiti, da imamo vsi svoje demone in težke trenutke ali celo obdobja. S sočutjem ter s pogledom skozi humor pa jim želim dati tolažbo, razumevanje in vedenje, da ni vedno vse tako tragično, kot je videti na prvi pogled, in da za vsakim dežjem posije sonce.
Napisala: Živa Avžner // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik
BONUS VIDEO: Pogovor z Ano Roš Stojan, ki razkriva svoje načrte
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
