Poročni dan je dan, ki se nam za vse večne čase vtisne v spomin. Da pa lahko še desetletja pozneje obujamo spomine nanj, so zaslužne tudi fotografije, zato velja nekaj več pozornosti posvetiti izbiri fotografa. Za nasvet smo se obrnili na fotografinji Heleno Kermelj in Ajdo Horvat, ki skrbita za nepozabne fotografije poročnega dne.
Story: Kaj je glavna naloga fotografa na poroki?
Helena: Ujeti najlepše trenutke, (smeh) biti pozoren na detajle. Super je, da je fotograf čim bolj neopazen, tako svatje nimajo treme pred fotografiranjem in se lažje sprostijo. Zelo pomembno je tudi obojestransko zaupanje, tako lahko fotografi dobro opravimo svoje delo, ženin in nevesta pa kar se da brezskrbno uživata.
Story: Kako se je spremenila vloga poročnega fotografa skozi desetletje?
Ajda: Mislim, da so naročniki postali bolj zahtevni, hkrati pa je prišlo do velikega tehnološkega napredka. Danes fotograf posname na stotine fotografij - in se potem sicer bori z izborom najljubših -, pred digitalizacijo pa predvidevam, da je bilo število končnih fotografij omejeno. Predvsem s finančnega vidika in zaradi razvijanja filmov in skeniranja, ki je po poroki terjalo še precej časa.
Story: Se mora med fotografom in naročnikom vzpostaviti kemija? Zaupanje?
Helena: Zagotovo, že pri prvem srečanju se vidi, ali je kemija ali ne. Različni smo si in prav je tako. Dobrodošlo je, da se z ženinom in nevesto srečamo vsaj nekajkrat pred poroko, da se malo bolje spoznamo in vzpostavimo bolj prijateljski stik. Velik plus je tudi poskusno fotografiranje, tako je potem na dan poroke vse precej lažje.
Story: Kakšen nabor izkušenj ste nabrali do zdaj?
Ajda: V vseh teh letih se jih je nabralo kar precej. Delo z ljudmi je zelo zanimivo. Veliko so naju že naučili in hvaležni sva za to. Vsak posameznik v življenju ti nekaj da. Nikoli ni konec učenja. Vsako fotografiranje je zgodba zase in dodatna izkušnja. Včasih dobra, včasih pa tudi slaba.
Story: Kakšna so danes pričakovanja strank?
Ajda: Nikoli ni vse točno tako, kot smo si zamislili. (smeh) Vse podrobnosti, kar se tiče fotografiranja poroke, so popolnoma individualne. Vsak par ima svoje želje in pričakovanja. Od fotografa se zahtevajo korektnost, točnost, diskretnost in nevsiljivost. Da se potrudi po svojih močeh, da sta si na koncu nevesta in ženin na fotografijah všeč in da je ujeto bistvo njunega dne. Vse fotografije so z občutkom digitalno obdelane, tako da nevesti ni treba pretirano skrbeti za razmazano šminko, mozolj na nosu ali pot na čelu. (smeh)
Story: Sta dva fotografa praktično nuja?
Helena: Vsekakor je velik plus, kadar sta dva fotografa. Nadzor nad celotnim dogajanjem je precej večji, fotografije so posnete iz različnih kotov in tako je ujetih več lepih trenutkov. Tudi fotografiranje priprav na obred terja dva fotografa. En fotograf je tako pri nevesti in en pri ženinu. Tudi sama se kot fotografinja počutim mnogo bolj sproščeno in sigurno. Drugi fotograf je kot varnostna zaponka, da se lahko bolj sprostiš in posledično ujameš več lepih trenutkov. Mnogo lažje in tudi bolj zabavno je v dvoje. Hvaležna sem, da sva z Ajdo združili moči, se lepo dopolnjujeva in si pomagava.
Story: Se sploh zavedamo, koliko dela je potrebnega za popolno poročno fotografijo? Delo se po koncu poroke šele v resnici začne?
Helena: Mislim, da si tisti, ki se s fotografijo ne ukvarjajo, težko predstavljajo, koliko dela je dejansko potrebnega za kvalitetno poročno fotografijo. Vsi si želijo najlepše fotografije in želijo jih takoj. Žal pa je to, zaradi dobrih rezultatov, neizvedljivo. Tako je, delo se po koncu poroke komaj začne. Ko fotografije pretočimo s spominskih kartic na računalnik, je teh ogromno. In tako že pregled materiala in izbor zahtevata precej časa. Na koncu pa sta na vrsti še koloracija in obdelava fotografij. Če vam ne zadostujejo filtri in želite, da so fotografije obdelane z občutkom in natančnostjo, morate pač biti potrpežljivi. Midve pa vam lahko obljubiva, da bo vredno. (smeh)
Story: V zadnjih letih je prišlo do velikega razmaha poročnih fotografov. Je konkurenca dobrodošla? Je mogoče ločiti zrno od plevela?
Ajda: Konkurenca je dobrodošla. Fotografi se med seboj zelo razlikujemo. Vsak ima svoj način dela in svoj pristop k fotografiranju porok. Naročniki pa so na koncu tisti, ki se odločijo. Treba je verjeti vase in hkrati sprejeti, da vsem pač ne moreš biti všeč. To je to! Na tisoče ljudi in na tisoče različnih okusov in želja.
Story: Velik je tudi razpon cen za poročno fotografiranje. Kakšna je realna cena? Ali rek 'Malo denarja, malo glasbe' velja tudi v tem primeru?
Ajda: Cene se razlikujejo glede na zahteve naročnika in od fotografa do fotografa. Vsak po svoje vrednoti svoj čas, svoje izkušnje in znanje. Ni pravilo, da malo denarja prinese malo glasbe. Zdi se mi, da bo včasih fotograf začetnik, ki bo fotografiranje poroke računal manj kot kak izkušen star maček - ravno zaradi pomanjkanja izkušenj - v fotografiranje poroke vložil precej več energije, morda bo celo bolj pozoren, poslušen in manj vzvišen. To pa ni nujno tako slabo.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
