Helena Blagne je zagotovo ena izmed tistih Slovenk, ki jo lahko označimo za estradnico z veliko začetnico. Pa ne zaradi življenjskega stila, ki ga okolica večkrat označi kot polnega blišča, vendar zato ker že več kot tri desetletja kroji slovensko glasbeno sceno, priljubljenost pri publiki pa skozi leta nikoli ne pojenja. Kaj jo žene naprej in kateri moški v njenem življenju je za večno zasidran v njenem srcu, nam je zaupala v iskrenem pogovoru.
Moški mora biti ponosen
► Helena, ravno ste se vrnili iz Ohrida, kjer ste dobili tudi dve priznanji. Kaj vam takšna priznanja pomenijo? Ste dosežek kaj proslavljali?
Na mednarodnem festivalu Ohrid Fest sem pretekli teden osvojila prvo nagrado publike in prvo nagrado za najboljši vokal na festivalu. Priznanja publike mi pomenijo veliko, priznam, da jim na neki način dajem celo večjo vrednost kot nagradam, ki jih podeljuje strokovna žirija. Sicer me razveselijo tako ene kot druge, ampak ko veš, da si na neki način prepričal publiko, je zadovoljstvo malce večje. Publika je tista, ki ji je glasba namenjena, tista, ki kupuje albume, prisluhne skladbam na radijskih postajah.
► Še vedno veljate za edino slovensko divo, ki ima pravi zvezdniški status. Pa vendar se zdi, da živite preprosto – se motim? Se tudi sami dojemate kot divo ali so vam ta naziv nadeli mediji?
Naziv dive je zgolj nekakšen statusni izraz, ki so mi ga nadeli in ki sem ga tudi sama sprejela pred kar nekaj časa. Mislim, da ni imel in tudi nima veliko z mojim življenjskim slogom. Determiniral me je bolj moj glasbeni status, način, kako sem se odločila voditi svojo kariero, kakšne odločitve sem sprejemala in katera sodelovanja sem potrdila.
► Včasih smo vas tedensko spremljali v medijih, zdaj pa se zdi, da ste se umaknili iz javnega življenja? Skrbno čuvate svojo intimo, zakaj ste se tako odločili?
Način poročanja in tip novic se je zelo spremenil. Enostavno ne želim pojavnosti v medijih na račun tega, da sem nepravilno parkirala v centru, ali pa slike, kako odhajam iz kozmetičnega salona ali kaj podobnega. Ljudje ne želijo takšnega tipa poročanja, čeprav obstaja občutek, da je to tisto, kar prodaja številne revije. Menim, da je to neumnost oziroma je to način poročanja za instant zvezde, ki dejansko nimajo nič za delati in predvsem nič za pokazati. Moj umik iz medijev ni stvar intime, ampak je stvar tega, da se v medijih rada pojavim, ko imam nekaj novega ali tehtnega povedati.
► Vaša kariera traja že od 80. let in zdi se, da se ne boste ustavili. Kaj vas žene, navdihuje?
Glasba je največji navdih. Obstaja v različnih slogih, spreminja se z leti, napreduje, oblikuje jo tehnološki napredek. Gre za živo umetnost, ki se prilagaja družbi in posameznikom. Enostavno jo moraš imeti rad, njen navdih je brezmejen.
► Imate še kakšen neosvojen cilj? Bili ste na vrhovih lestvic, prodali ste ogromno plošč in vaše ime je sinonim za uspešno damo ...
Načeloma sem izredno ambiciozna. Kljub vsem številnim preteklim uspehom si še vedno želim vse. Danes sem seveda veliko bolj preudarna in način, kako priti do tega, je nekoliko bolj umirjen, spokojen, ampak želja je še veliko, saj je vsak uspeh nekaj novega in posebnega.
► Kako gledate na slovensko zabavno glasbo danes? Vam je kakšen izvajalec ali izvajalka posebej všeč, ima slovenska zabavna glasba lepo prihodnost?
Iskreno menim, da so za slovensko glasbo težki časi. Veliko stvari se mora postaviti v vrsto, da lahko posameznik uspe. Menim, da je mladim še posebno težko. V preteklosti so slovenski glasbeniki uživali veliko podporo radijskih postaj, na televiziji so bile oddaje, v katerih so se izvajalci lahko predstavljali s skladbami, ki so jih odpeli v živo, splačalo se je investirati v videoprodukcijo, saj smo imeli oddaje, ki so dejansko vrtele videospote. V medijskem svetu so delovali glasbeno podkovani novinarji, ki so jim revije namenjale prostor za zahtevne intervjuje, v celoti posvečene glasbi. Danes ni več tako. Tako mladi, ki želijo uspeti, kot tudi že uveljavljeni glasbeniki se vrtimo v krogu, kjer je resnično težko predstaviti nekaj novega. Seveda ne mislim, da vse drvi v prepad, ampak v vsakem primeru zadeve niso najbolj enostavne in to se vidi.
► Ste srečni? Ali kaj pogrešate v življenju?
Sem srečna. Pogrešam, česar nimam, osrečuje me vse, kar imam. Nisem zahtevna, poznam mejo med mogočim in nemogočim. Ko si sami priznamo, kako in kaj ter se začnemo posvečati sebi in delamo za sebe, potem sreča ni daleč.
► Berem, da radi obiskujete Bali, Avstralijo ... in tudi v vaših pesmih je večkrat omenjeno morje. Vas morje privlači in ali ste se letos že kaj namakali v njem?
Morje je izredno privlačno, mistično, navdihujoče. Skriva številne zgodbe in skrivnosti, ki te enostavno ne morejo pustiti ravnodušnega. Ko stojiš na plaži in gledaš predse, v neskončno daljavo, takrat se zavedaš lastne minljivosti in večnosti sveta, ki nas obkroža. Brez morja si ne predstavljam življenja, saj me resnično pomirja in navdihuje.
► Helena, o vašem otroštvu ne vemo skoraj ničesar. Kako se ga spominjate, kakšni ste bili? Se kdaj vrnete v rodne Jesenice?
Moje otroštvo je bilo izredno normalno in predvsem skromno. Dalo mi je predvsem občutek varnosti na eni in velike želje na drugi strani. Želela sem si več za sebe in pripravljena sem bila na odrekanja in trdo delo, saj so mi bile takšne vrednote dane v zibelko.
► Katero je bistveno spoznanje, ki vam so ga prinesla leta? Ali kdaj kaj obžalujete?
Obžalovanja ni. Vsako dejanje, zveza, skladba, prijateljstvo me je danes oblikovalo, da sem oseba, ki stoji pred vami. Seveda vem, da bi lahko nekatere stvari naredila drugače, ampak enostavno sem se odločila, da ne bom razmišljala o preteklosti. Spoznanje, da lahko preteklost pustim za seboj in uživam vsak dan posebej, je tisto, ki me danes najbolj razveseljuje. Vedno je čas za nov začetek.
► Helena, kaj za vas pomeni ljubezen? Ste zaljubljeni?
Jaz sem vedno zaljubljena. V življenje, v glasbo, v svojega sina, v svoje delo ... Zame je ljubezen življenjska energija, nujna za vse, kar delam. Ne priznavam samo ene oblike ljubezni, ampak paleto njih in vsaka je pomembna.
► Vedno ste bili deležni velike pozornosti moških. Kakšni moški pa pritegnejo vas?
Samozavestni, ponosni moški, ki vedo, kaj delajo, kaj želijo in kam so namenjeni. Ob sebi potrebujem človeka, ki ve, kdo je, in ki razume, kdo sem jaz. To je osnova. Vse ostalo je potem delo, kemija in energija.
► Znano je tudi, da ste dobrodelni. Kdaj ste nazadnje kaj storili za tiste, ki potrebujejo pomoč?
Rada pomagam drugim, saj človek nikoli ne ve, kdaj bo prišel trenutek, ko bo sam potreboval pomoč. Res ni nič posebnega, če enostavno podariš obleke, ki jih ne potrebuješ več, ali knjige, ki jih je tvoj otrok prerasel ali kaj podobnega. Zaradi narave svojega dela lahko seveda pomagam tudi s kakšnim nastopom v okviru dobrodelnih akcij, koncertov. Tudi na to sem zelo ponosna, da lahko moje delo vpliva na boljši jutri tistih, ki nimajo sreče v življenju.
Brez odra si ne predstavlja življenja
"Gledališke deske so moja velika strast in hkrati izziv. Pravzaprav sem v gledališču aktivna od leta 2008 (Bakhantke-Taufer-Lošić), v zadnjem času pa veliko sodelujem s ptujskim gledališčem v predstavi Najstarejša obrt, s katero še vedno gostujemo po Sloveniji. Trenutno pa nastaja nov muzikal oziroma kabare (cabaret) ravno tako v sodelovanju z MGP."
Tekst: Eva Jandl
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
