Gregor Peternel se je športni ekipi na Televiziji Slovenija pridružil v času olimpijskih iger v Sydneyju leta 2000. V skoraj dvajsetih letih dela v športnem uredništvu se je kalil na različnih delovnih mestih. Opravljal je delo novinarja, redaktorja, voditelja in komentatorja. Lanskega maja je postal odgovorni urednik športnega programa.
Kdaj ste se odločili za karierno pot, ki vas je na koncu pripeljala na mesto urednika športa na nacionalni televiziji?
Na začetku se nisem dosti odločal. Televizija me je zanimala, šport pa že mnogo pred tem. Vse sem prebral, vse pogledal, cele dneve sem se lahko pogovarjal o športu. Na televiziji sem počasi dobival priložnosti, malo tu, malo tam. Verjetno sem bil včasih celo preveč korajžen in sem se lotil česa, za kar še nisem bil pripravljen. Včasih, ker sem se bal, da take priložnosti več ne bo, včasih pa zato, ker na naslednjo nisem želel čakati.
Kako se delo športnega urednika razlikuje od ostalih (klasičnih) služb?
Bom rekel, da je podobno kot v športu, ko igralec postane trener ekipe. Pred tem bolj ko ne skrbiš le zase, malo poslušaš, malo preslišiš in kaj narediš po svoje. Potem pa si odgovoren za vse. Skrbeti moraš za ekipo in delovne razmere, da bi dosegali čim boljše rezultate. Področje delovanja se močno razširi. Včasih boli tudi glava in v petek popoldne vedno ostane dovolj dela tudi za soboto, nedeljo in za naslednji teden.
Kaj bi sporočili gledalcem, ki se včasih pritožujejo, da od dveh dogodkov prenašate manj zanimivega?
Seveda želimo zadovoljiti pričakovanja gledalcev z vrhunskimi tekmovanji, toda naša osnovna skrb je slovenski šport, ki mu noben drug medij ne posveča toliko pozornosti. Nacionalna televizija ne more pokrivati samo treh izbranih športov, pač pa po kriterijih skrbeti za širši krog športov in različno zanimanja gledalcev.
Katere novosti pripravljate v prihodnjih mesecih?
Intenzivno se pripravljamo na Dirko po Franciji, ki ji letos dodajamo šest posebnih analitičnih oddaj ob koncu tedna. Ko govoriva o novostih, je to seveda svetovno prvenstvo v nogometu za ženske, ki se je pred dnevi začelo v Franciji. To je vrhunski spektakel in vesel sem, da ga lahko ponudimo. V tem prvem delu imamo fokus bolj na drugih prenosih, od zadnjega kola skupinskega dela naprej pa bodo skoraj vse tekme v prenosu. Ta dekleta igrajo vrhunsko, če ne verjamete, preverite na drugem programu.
Kot novinar ste pogosto obiskovali največja tekmovanja. Ali vam je katera zgodba, anekdota ostala še posebej v spominu?
Nekoč sem delal reportažo z rokometne tekme med Celjem in Barcelono, ki sta takrat igrala v polfinalu lige prvakov. Iker Romero je bil prvi zvezdnik Kataloncev in se me je očitno malo spomnil s prejšnjih srečanj. Pred tekmo v Celju sem ga vprašal za kratek intervju, pa me je prosil, ali lahko po tekmi. Nisem vztrajal, rekel sem v redu. Po tekmi je bila pred garderobo Barcelone velika gneča, vsi smo čakali na njihove izjave. Prvi pride ven Romero. Zgoraj brez se ustavi med vrati in gleda po množici novinarjev. Kaj zdaj išče, se vprašam, pa pokaže name in reče: »Najprej on.«
