Gianni Rijavec: "Bodimo država miru"

Kar nekaj let je že od tega, odkar ste ustanovili fundacijo Beli golob. Kako napredujejo projekti znotraj tega?

Fundacija je bila ustanovljena leta 2002, pred mojim odhodom v Vatikan na sprejem k takratnemu papežu Janezu Pavlu II. Od takrat pa do danes se je zgodilo že marsikaj. Beli golob je 'poletel' po vsem svetu. Veliko akcij smo imeli doma in v tujini, veliko srečanj z različnimi ljudmi. Beli golob je postal mednarodna organizacija, ki jo sprejema vse več ljudi, in vesel sem zaradi tega. Vsekakor pa ni lahko, ker je Slovenija majhna država in je težko prodreti iz tako majhnega okolja, s tako majhnega odra na veliki oder. Z drugimi besedami: ni problem teritorialna majhnost, ampak majhnost v naših glavah, zato se velikokrat zatakne prav doma v Sloveniji.

Vaš Beli golob je tako poletel in trosi pozitivne vibracije miru. Kaj vam pomeni predajanje tovrstnega sporočila in kako je sprejeto med tistimi, do katerih pride?

Dajati pomeni prejemati. Vse, kar daš, se ti povrne, prej ali slej. To me napolnjuje. Dobro se vrne z dobrim in slabo s slabim. In tako je tudi pri tistih, do katerih pride sporočilo miru in se jih resnično dotakne. Ljudje se odzovejo pozitivno. Čas, v katerem živimo, je negotov. Ne vemo, kaj se bo zgodilo že naslednji trenutek, človeški odnosi so skrhani, morala je na dnu. Prav zdaj je 'beli golob' nujno potreben, torej mir, strpnost, prijateljstvo, dobri, pozitivni odnosi, pomoč sočloveku. Skrajni čas je, da se streznimo, kajti sicer se lahko zgodi, da nas jutri že ne bo več.

Podporo vašemu delu so izrekli številni politiki, kot tudi znane osebe. Kdo so tisti, ki zaslužno nosijo naziv ambasador miru?

Porcelanastega belega goloba, simbol fundacije, podelimo ljudem, ki so na najvišjih položajih, imajo vpliv na široke ljudske množice in so že veliko naredili za mir. Do zdaj sta relief porcelanastega belega goloba prejela papež Janez Pavel II. in vodja tibetanskih budistov dalajlama. Ocenili smo, da sta to človeka, ki sta resnično veliko naredila za mir na svetu. Dalajlama je tudi Nobelov nagrajenec za mir. Porcelanasti beli golob je bil namenjen tudi Nelsonu Mandeli. Poleg njiju pa sem obiskal še mnogo državnikov in cerkvenih poglavarjev.

Podelil sem jim lanternico iz porcelana z ognjem miru in ljubezni (prav tako jo podelimo ljudem, ki so na najvišjih položajih, imajo vpliv na široke ljudske množice in jih s tem poskušamo opozoriti, da morajo delati za mir). Lanternico so prejeli papež Benedikt XVI., poglavar armenske pravoslavne cerkve Garegin II. in poglavar srbske pravoslavne cerkve Irinej. Lani me je v Vatikanu sprejel papež Frančišek. Tudi njemu sem izročil lanternico iz porcelana z ognjem miru in ljubezni in Dečka miru, našo najnovejšo pridobitev. Poleg tega pa smo s fundacijo v stiku s številnimi posvetnimi vladarji (Billom Clintonom, britanskim kraljevim parom Williamom in Kate ...).

Veliko simbolike je v vašem delovanju, kot tudi v pesmih. Kako je trenutno pri vas na glasbenem področju?

Moja glasba seveda ne miruje. Nenehno ustvarjam, malo sem zašel tudi v narodno-zabavne vode in sodelujem z Zidaniškim kvintetom. Imam torej zabavno in narodno-zabavno smer. Osnova pa je pri meni klavir, ker je to moj osnovni instrument, sem pevec romantičnih balad, in te romantike danes primanjkuje. Nastopim lahko sam s klavirjem ali pa tudi s kitaro, za večje nastope pa imam spremljevalni ansambel. Prav te dni snemam novo pesem, pri kateri bo v ospredju klavir in bo zelo romantična, za dušo. To sem jaz, to čutim. Oder, klavir, medla svetloba ... skratka romantika.

V znak svojega dela ste v Trnovem pri Gorici lani postavili tudi Dečka miru, ki pa je bil pred nekaj dnevi oskrunjen. Kaj menite o tovrstnem vandalizmu?

Deček miru je simbol slovenstva, slovenski prinašalec ognja miru in ljubezni. Je delo umetnice, slikarke in kiparke iz Maribora Patricije Simonič. Postavili smo ga kot simbolno dejanje sprave slovenskega naroda in med narodi. Bronasti kipec je postavljen v Trnovem pri Gorici (kjer je tudi sedež fundacije), na mestu, ki na eni strani simbolizira krvavo zgodovino druge svetovne vojne, na drugi pa krvave povojne poboje.

Torej, postavljen je za mir, spravo, sedanjost in srečno prihodnost. Pred nekaj dnevi so ga neznanci oskrunili, grobo onečastili. Zakaj? Na to vprašanje je lahko veliko odgovorov, teorij, prav gotovo pa ena drži, in ta je, da je v nas nemir. Ljudje nimamo notranjega miru, ki je nujno potreben za mir med nami. Če želimo, da bosta mirna sedanjost in prihodnost, moramo počistiti s preteklostjo. Tako močno si želim, da bi živeli lepo mirno življenje, ki si ga vsi zaslužimo.

Nam lahko zaupate zgodbo o skulpturi Deček miru?

Na to vprašanje sem v bistvu že odgovoril, lahko pa dodam naslednje. Deček miru je v bistvu mali Prešeren. Ima dolge valovite lase, ki spominjajo na Prešernovo pričesko. Osnova fundacije Beli golob je pesem Beli golob, katere kitici sta dve kitici Prešernove Zdravljice, in sicer P'rjatli obrodile in Žive naj vsi narodi. Osnova je torej Prešernova univerzalna mirovniška misel: ne vrag, le sosed naj bo mejak. Deček miru nosi s seboj to Prešernovo sporočilo, ki je vtkano v našo nacionalno himno. Bodimo torej država miru, naj bo to naš razpoznavni znak. Če postanemo država, znana po miru, bomo glavni na svetu, kajti mir je ogrožen in v tem trenutku je to glavni svetovni problem.

Boste s fundacijo kljub vsemu nadaljevali tisto pravo poslanstvo?

Seveda, prav zdaj je naš trenutek. Zdaj, ko se dogajajo te stvari, ima fundacija največ dela in je še kako potrebna. Ljudi opozarjati na to, da se je treba umiriti. Sicer se bo vse skupaj zelo slabo končalo, morda tretja svetovna vojna, ki pa bo zagotovo zadnja, kajti po njej človeštvo takšno, kot je sedaj, ne bo več obstajalo. Popolnoma se bomo uničili.

Zelo odmevna pa je tudi vaša televizijska oddaja Na kavi z Giannijem. Kakšen je koncept oddaje?

Kava z Giannijem je zelo simpatična oddaja, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 14. uri na TV3. Pogovori ob kavi so popularni, saj rečemo, greva na kavo, ne? Gre za polurni pogovor z znanimi obrazi v lokalu ob kavi.

Torej gostite tudi znane obraze. Kaj vam zaupajo in kako se znajdete v nekoliko drugačni vlogi, voditeljski?

Na kavi ali v oddaji Kava z Giannijem gostim samo znane obraze. Ni pomembno, kaj je nekdo po poklicu, pomembno je, da je znan obraz. To so lahko glasbeniki, politiki, športniki, gospodarstveniki, igralci, znanstveniki ... skratka znani. Snemamo v lokalu San Martino v Ljubljani. Hotel sem namreč, da je oddaja v lokalu, torej med ljudmi, in ne v studiu. Vsekakor so moji gostje pri takšnem pogovoru bolj sproščeni, povejo več, kot bi sicer v studiu.

Želim, da je pogovor sproščen in da ima gost besedo, da pove kaj o sebi, zato ga ne želim prekinjati. Vodenje televizijskih oddaj mi je domače, saj sem vodil že nešteto oddaj na drugih televizijah. Sicer pa televizija je televizija, oder je oder in reflektorjev sem vajen.

Gostil sem že mnogo znanih Slovenk in Slovencev: Damjana Damjanoviča, Adija Smolarja, Rosvito Pesek, Jožeta Potrebuješa, Ota Pestnerja, Dragana Buliča, Tanjo Žagar ...

Za revijo Story: MiMa

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec