Naša ušesa razveseljuje z zvoki inštrumentov, kot so kitara, klavir in pihala, ob vsem tem pa tudi s svojim čudovitim glasom in globokimi besedili. Vsestransko nadarjeni glasbeni in literarni ustvarjalec Gal Gjurin tudi letos ne bo počival, da pa bo še močnejši, je moči združil z glasbenico Tinkaro Kovač in prav tako priljubljeno sestro Severo.
Story: Med črnim in belim. Kakšen je globlji pomen naslova koncerta?
Koncert je v osnovi zasnovan okrog klavirja in njegove črno-bele kombinacije tipk, obenem opozarja na dialektiko. Pri drugih projektih igram zadnje čase večinoma akustične in električne kitare, družinico saksofonov (sopran, alt, tenor, bariton), pozavno, trobento in različna eksotična brenkala, klavir pa je malo prišel na stranski tir. Zato sem takoj sprejel izziv direktorice ljubljanskega SiTi Teatra, če bi priredil koncert, ki bo bolj klavirsko orientiran. Klavir je po razponu enak simfoničnemu orkestru, še posebej pa se da nanj odlično improvizirati, če imaš pravo ritem sekcijo, kot sta Blaž Celarec in Žiga Golob.
Story: Kako so se vaše poti že na začetku križale z Žigom in Blažem?
Uf, stari mački z ulice. (smeh) Kakšnih 15 in več let že muziciramo skupaj ob različnih priložnostih, Blaž sodeluje tudi pri moji že skoraj tri leta trajajoči koncertni turneji s simfoničnim orkestrom Cantabile in pri trenutno precej aktualnem glasbenem projektu Temna godba, ki sem ga zastavil kot nekakšno glasbeno družbeno kritiko, ki drži ogledalo nam samim in tej impotentni podalpski norišnici, v kateri se pacamo. Z Žigo in Blažem smo od nekdaj na istem bregu oz. na isti strani ogledala.
Story: Katero sodelovanje pa vam je v vseh teh letih najbolj ostalo v spominu?
V zadnjih 15 letih sem sodeloval z mnogo domačimi in tujimi umetniki, hitro bi lahko po krivici koga izpustil, ki bi v tem kontekstu moral biti izpostavljen. Vladu Kreslinu sem na primer posnel tri 'celovečerne' albume (Cesta, Drevored in Če bi midva se kdaj srečala) ter z njim odigral nemara več kot sto koncertov, s sestro Severo delava skupaj že od najstniških let. Super mi je sodelovati s skupino Čedahuči. Izjemna je tudi skupina 2B iz Bele krajine, Gašper Mihelič, ki bo gost na prihajajočem koncertu, je njihov osrednji avtor in vokalist.
Story: Mora enostavno obstajati kemija?
Ja, včasih se zgodijo prave kemične bombe, na primer decembra v Vipavi, ko sva imela s Severo koncert z odličnim pihalnim orkestrom Vrhpolje. Za Vrhpoljce sem spisal nekaj aranžmajev, potem smo odigrali koncert in bilo je tako dobro, da sem naslednji dan prišel nazaj še na en koncert z njimi. Takih sodelovanj zagotovo ne pozabiš nikoli. Dobra sodelovanja so tista, pri katerih si medsebojno in hkratno bogatiš življenje.
Story: Pa vam je ljubše ustvarjanje v intimi ali z večjo skupino ljudi?
Oboje, ker je presežek bivanja mogoč pri obeh teh oblikah. Poleg tega lahko intimna zasedba zazveni kot orkester - ali pa orkester vzpostavi popolno intimo. Ta koncert v SiTi Teatru bo po formi seveda bolj intimne narave ... ampak zelo rad tudi pišem aranžmaje in avtorske skladbe za orkestre, pihalne, simfonične, zadnje čase tudi za zbore. Vse je dobrodošlo in iz vsega se da potegniti veliko, dokler je prisotna vsebina. Forma je potem le forma, šteje pa tisto, kar se zgodi 'nekje vmes', kot bi rekla Nina Pušlar. Tudi z njo zelo rad sodelujem. Z njo je vedno dobro.
Story: Kako pa bo v ta intimni koncert vpletena improvizacijska igra?
V največji možni meri. Improvizacija je kot bleščeča lepljiva snov, ki se razteguje v vse smeri, a se nikoli ne pretrga - če jo znaš uporabljati pravilno. Vedno, vedno, vedno improviziram na koncertih, tudi če igram s simfoniki, kjer je vse napisano vnaprej do zadnje notice in oznake za dinamiko. Le tako se lahko zgodi tisti 'faktor x', pustiš, da se zgodi nekaj, česar nisi pričakoval, česar publika ni pričakovala. Nekaj, kar preseneti vse.
Story: In kako se najlažje izrazite, skozi glasbena presenečenja ali skozi vnaprej napisane note?
Ne bi rekel, da mi je kakšen način 'najlažji'. Odvisno je od obdobja, v katerem sem, čemu sem trenutno bolj naklonjen, kaj me navdihuje in kaj raziskujem. Če vzamemo dve skrajnosti: zapisovanje glasbe pomeni, da narediš eno minuto glasbe v recimo nekaj dneh ali nekaj urah, če imaš srečo. Improvizacija pomeni, da narediš eno minuto glasbe v eni minuti. Oba načina sta mi blizu. Karkoli počnem, pa je učenje, vedno se učim, vedno tudi ugotovim, da nimam pojma, da moram zadevo izboljšati in da obstaja še ena 'naslednja stopnja', ki jo moram doseči, da upravičim svoje bivanje in razvijam potenciale, ki so mi dani. Če jih ne bi razvijal, bi bil nehvaležen do dejstva, da so mi podarjeni. Potem so tukaj še besedila in pesnikovanja. To je spet poglavje zase.
Story: Instrumentalist, pevec, skladatelj, pesnik ... Kateri izmed poklicev vam je najljubši?
Poklic pomeni, da si za nekaj 'poklican', ne? Kot mnogo ostalih glasbenikov ne opravljam samo teh štirih poklicev, saj sem tudi založnik, nosač opreme, ozvočevalec, studijski producent, tonski tehnik, montažer, kolorator, režiser pa scenarist, scenograf, biznismen, menedžer, politik, dežurni enfant terrible, očka dveh sinov, koncertni organizator, maser, računovodja, piarovec, masker, analitik, lektor in žar mojster. (smeh) Ne bi rekel, da imam najljubšega, vsak poklic je pravi, če si mu predan in ga opravljaš korektno - s prizadevanjem, da bi ga opravljal nadkorektno. Glasbenik je super poklic, saj avtomatično vsebuje zelo široko paleto zgoraj naštetih drugih dejavnosti, če si pripravljen resno delati. No, poznamo pa tudi lene glasbenike, kajneda ...
Story: Tudi tokrat vas bo na odru spremljala sestra. Kako je sodelovati s Severo?
Edinstveno. Naj ostane pri tej besedi, ker najbolje opiše ta čudoviti odnos. Že deset let poslušam neke trapaste govorice, ki naj bi celo izvirale iz drobovja RTV Slovenija, da se s Severo ne razumeva. Tipično za to zahrbtno državo, ni kaj. (smeh) Naj jih tukaj zanikam: s Severo sva se vedno razumela in delala odlično, midva sva vendar sestra in brat, opravljanje in fovšija pa sta znak, da gre nekomu pač predobro, ima preveč poslušalcev ali pa nekoga začenja boleti žulj. Midva se prav nič ne sekirava, vsak dela svoje, skupaj pa tudi, če pa komu kaj ni prav, naj se obrne stran ali spremeni radijsko postajo, to je pa res najlažje.
Story: Vam je ljubše sodelovanje z ustvarjalci moškega ali ženskega spola?
Oh, to sta dve popolnoma neprimerljivi vesolji. Vsako zase je dobro, skupaj pa sta naddobro. Dobrodošli sta obe energiji, ob zavedanju, da moški vsebujemo tudi 'ženski', čustveni pol, ženske pa 'testosteronskega', moškega. Spoštujmo te podobnosti - in razlike. Glasba namreč potrebuje oboje.
Story: Kdaj pa se vam je utrnila zamisel, da bi z gosti tega koncerta, ki prihaja, sodelovali?
Pred kratkim, če mi je nekaj všeč in se mi postavi v pravo pozicijo na nebu, grem v to. Tako je bilo tudi tukaj, z vsemi temi čudovitimi gosti, ki bodo prisotni. Sploh všeč mi je to, da večina med seboj sploh še ni sodelovala. In da se bo verjetno spet zgodil 'faktor x'. U, ja.
Story: Kakšna je vizija vašega ustvarjanja za letos?
Dokončati vsaj dva albuma, Temna godba 2 in rokovskega Zemlja, imeti čim več koncertov, tudi zunaj Slovenije, morda podpisati pod dobrimi pogoji kakšno pogodbo z eno večjih svetovnih založb. Morda dokončati že začeti album za otroke.
Napisala Nika Arsovski
Fotografije Osebni arhiv, Jana Šnuderl
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
