Eva Hren in Irena Yebuah Tiran želita z novo pesmijo pozivati k strpnosti

Eva Hren in Irena Yebuah Tiran želita z novo pesmijo pozivati k strpnosti (foto: Miloš Toni, Darja Štavs Tisu, osebni arhiv) Miloš Toni, Darja Štavs Tisu, osebni arhiv
18. 1. 2017

Pri nas so se temperature že spustile pod ničlo, zato se številni radi stisnejo pod odejo in opazujejo prasketanje kamina, spet druge pa lahko pogreje tudi temperamentna glasba, ki nas spomni na toplo poletno vreme ter sončne južne kraje. Ena izmed takšnih je plod sodelovanja dveh izjemnih glasbenic, Eve Hren in Irene Yebuah Tiran. Slednja nam je zaupala, da tovrstna glasba odlično povzame njuni duši, sama pa jo je odlično podoživela med lanskim obiskom Pirenejskega polotoka.

"Z Evo Hren sva se odločili, da narediva program, ki bo odražal najini duši in temperament. Poimenovali sva ga Španska rapsodija. Rapsodija je instrumentalna glasba brez stalne oblike z ljudskim ali sorodnimi melodijami. Ljudski napevi se najbolj dotaknejo ljudi, saj prihajajo od njih. Največ tega žara, ki nama je obema blizu, izraža ravno španska glasba, zato sva iskali skladbe po zakladnici španskih skladateljev," je povedala Irena, medtem ko jo pesem El spremlja že od začetka pevske poti in ima prav zato prav posebno vlogo v celotnem programu.

Španski napevi sicer v sebi nosijo paleto najrazličnejših razpoloženj, od melanholije do strasti in ljubezni, ki jih glasbeniki z velikim veseljem ter z obilico zabave tudi raziskujejo.

Tudi mezzosopranistka ganskih korenin je v preteklosti že odkrivala lepote Pirenejskega polotoka, nazadnje novembra lani, ko se je potikala po Valencii. "Bilo je čarobno. Privoščila sem si tudi 16-kilometrski tek po mestu in ob obali. Navdušili so me avenije z drevoredi pomarančnih dreves, nasmejani obrazi, dobra hrana, veliko zelenja in zanimiva arhitektura," nam je zaupala glasbenica, med drugim pa je Španija tudi kulturno zelo bogata država, kamor so se zatekli ljudje najrazličnejših ras in pripadnosti. Prvi skupni videospot za špansko skladbo El vito je luč sveta ugledal prav na dan tolerance.

"Ta datum sva z Evo izbrali zavestno, ker meniva, da je treba na vsakem koraku pozivati k strpnosti, saj se utapljamo v egoizmu in individualizmu! Sinovoma neprestano dopovedujem, da morata spoštovati sočloveka, mu priskočiti na pomoč. Začne se že pri čisto banalnih stvareh, kot je vožnja po cesti. Nič nas ne stane, če pustimo prednost drugemu vozilu, saj mogoče nekdo zamuja na pomemben sestanek, medtem ko čaka na vključevanje," nam je zaupala simpatična pevka, ki verjame, da v današnjem svetu primanjkuje strpnosti. Kljub temu med odraščanjem na Dolenjskem zaradi afriških korenin ni imela nikakršnih težav, zato pa se ji je pred kratkim pripetil neljub pripetljaj: "V bistvu je zanimivo, da v otroštvu nisem imela nobenih težav, ki bi se mi vtisnile v spomin. Sem pa recimo pred kratkim doživela neljub pripetljaj, ko sem se med tekom ustavila ob cesti, da bi naredila ogrevalne vaje. Res sem stopila na zasebno zemljišče, ko sem se umaknila s ceste, da me ne bi kako tovorno vozilo posnelo s ceste. Mimo se je pripeljal neki moški, predvidevam, da lastnik, in mi zabrusil, kaj si predstavljam, da hodim na tujo zemljo in 'delam neke svoje stvari'. Bila sem tako šokirana, da sem samo obrnila in brez besed odtekla naprej." Prav tako je bila nestrpnosti deležna pred petimi leti ob 20. obletnici Slovenije, ko je v parlamentu zapela Zdravljico. Očitno nekaterim to ni bilo všeč, saj so se pritoževali, da temnopolti vendarle ne bi smeli peti himne v našem parlamentu.

"Ni jih zanimalo, da je moj materni jezik slovenščina, da imam slovensko državljanstvo, da sem se rodila v Sloveniji! Ne! Samo moja barva! Kar srhljivo, če pomislimo, da smo v 21. stoletju, v procesu globalizacije in povezovanja," se zdrzne Irena, ki meni, da so glavni krivci za trenutno stanje prav pohlep, težnja po dobičku in imperativ sreče, zadovoljstva. Vsi si namreč želimo biti srečni, vse skupaj pa je preraslo že v nujo po iskanju sreče. "Če moram biti srečen tukaj in zdaj, me pač ne zanima, ali s svojo 'srečo' pri tem oviram drugega. Poleg tega smo si priborili ogromno pomembnih pravic, ob vsem tem pa pozabili na kup dolžnosti. Dokler bo v ospredju odnos 'to je moja pravica, to mi pripada!', bo strpnost trpela," je prepričana glasbenica, ki verjame, da naš odnos v veliki meri lahko spremeni prav glasba. Ta namreč zbližuje ljudi, ustvarja nova poznanstva in nas uči potrpljenja ter discipline. Sama čudežno moč glasbe občuti prav vsakič, ko stopi na oder, s predanostjo in časom pa verjame, da lahko tudi sami spremenimo svet na bolje.

Napisala Nika Arsovski
Fotografije Miloš Toni, Darja Štavs Tisu, osebni arhiv

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story02/2017

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 02/2017

Story 02/2017, od 05. 01. 2017

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri