Pevka Eva Boto: "Jan Plestenjak mi je svetoval, naj ustvarjam svojo glasbo"

Pevka Eva Boto: "Jan Plestenjak mi je svetoval, naj ustvarjam svojo glasbo" (foto: ALEKSANDRA SAšA PRELESNIK) ALEKSANDRA SAšA PRELESNIK
Vir: Jana
1. 2. 2019

Mlada pevka s čutečim, nežnim glasom se je že zelo zgodaj srečala z zavrnitvami na glasbenem področju in odkrila, da je vztrajnost izjemno pomembna. 

Po večletnem ukvarjanju z glasbo se je opogumila in predstavila avtorsko skladbo Tvoja, ki je požela navdušenje poslušalcev. Med pogovorom me je prevzela s svojo iskrenostjo in rahločutnostjo, obenem pa me je presunila z zrelim razmišljanjem.

Z glasbo ste se začeli ukvarjati že v otroštvu. So vam starši privzgojili ljubezen do glasbe?

Moja mama se rada pohvali, da mi je že med nosečnostjo prepevala, zato sem postala pevka. (smeh) V osnovni šoli sem pela v pevskem zboru in petje me je izjemno osrečevalo. Učiteljica glasbe je kmalu prepoznala moj talent, zato me je prijavila na mednarodno tekmovanje v Avstriji, kjer sem dosegla svojo prvo zmago, ki je bila zame pomembna, saj se je takrat začela moja glasbena pot. Pozneje sem se udeležila še drugih festivalov in tekmovanj.

Ste obiskovali glasbeno šolo?

Ne. Zelo sem si želela igrati kitaro, zato sem se odpravila na sprejemni preizkus za vpis v glasbeno šolo. Čez dva tedna sem poklicala v glasbeno šolo, in ko so mi povedali, da me ne bodo sprejeli, se mi je porušil svet. Kljub temu nisem obupala, ampak me je kitaro poučevala učiteljica glasbe.

Ste čutili pritisk, da se morate dokazovati na glasbenem področju, ker niste bili sprejeti v glasbeno šolo?

Nikdar nisem čutila potrebe, da se moram komurkoli dokazovati. Želela sem se ukvarjati z glasbo in tudi moji starši so to prepoznali ter me pri tem podpirali. Učiteljica glasbe mi je priskrbela veliko nastopov, zato sem pridobila ogromno izkušenj z nastopanjem in se naučila premagovati tremo. Preden sem se prijavila na šov Misija Evrovizija sem odšla na avdicijo za Slovenija ima talent, vendar nisem bila sprejeta v drugi krog. Zaradi razočaranja se sprva nisem želela prijaviti na Misijo Evrovizija, ampak sta me starša zelo spodbujala. Prijavila sem se brez posebnih pričakovanj.

Ste bili zelo presenečeni, ko ste zmagali?

Presenetilo me je že to, da sem bila sprejeta med 32 tekmovalcev. Nisem čutila rivalstva med nami in še vedno sem v stiku z Majo Založnik, Niko Zorjan, Floro Emo Lotrič, ManuEllo in Gašperjem Rifljem. Vsak je našel svojo glasbeno pot, kar me veseli. Takrat se nisem obremenjevala z drugimi, ampak sem se osredotočala nase, kar počnem še danes.

To vam je najbrž pomagalo tudi pri pripravah na Evrovizijo, kjer ste nastopili, ko ste imeli le 16 let. Kako ste se takrat spopadali s tolikšno odgovornostjo?

Sploh nisem v celoti dojela, kaj se dogaja. Glasba mi ogromno pomeni, zato sem bila izjemno počaščena in srečna, da sem se lahko udeležila Evrovizije. Vsekakor sem čutila veliko odgovornost. Zanimivo pa je, da sem eno leto pred tem spremljala Evrovizijo doma. Ko sem opazovala nastop Maje Keuc, sem mami v šali rekla, da bom naslednje leto jaz nastopila na evrovizijskem odru. In to se je res zgodilo, kar se mi še vedno zdi neverjetno, saj nisem bila uveljavljena glasbenica. Nastop na Evroviziji je bil zame čudovita, nepozabna izkušnja.

Kako ste se spopadali s kritikami, ki so jih deležni skoraj vsi slovenski predstavniki na Evroviziji? So vas prizadele?

Takrat sem bila imuna za komentarje, živela sem v mehurčku in nisem poznala ozadja. Moji starši so čutili več pritiska. Komentarji so se ju bolj dotaknili kot mene, ker sta me zaščitila. Najbrž so ju najbolj prizadele opazke znancev in sokrajanov. Ljudje namreč nimajo realne predstave o svetu glasbe. Nekdo je mojemu očetu celo rekel, zakaj sploh še hodi v službo, če jaz toliko zaslužim, da lahko preživljam vso družino, kar seveda ni bilo res. Zdaj bi negativne komentarje zagotovo doživljala drugače kot takrat in bi me bolj prizadeli.

Kako se je po nastopu na Evroviziji spremenilo vaše življenje?

Padla sem z vrha na dno, kar se glasbene kariere tiče. Nisem imela ekipe, ki bi mi stala ob strani. Bila sem povsem nova na glasbeni sceni in nenadoma sem se morala znajti sama, kar ni bilo preprosto. To je bila zame velika preizkušnja, obenem pa sem morala čez poletje opraviti ogromno šolskih obveznosti, ker sem med šolskim letom pogosto manjkala. Ko sem do septembra opravila 20 testov, so me čakale že nove šolske obveznosti. V tistem obdobju sem spoznala, kdo so moji pravi prijatelji. V razredu mi ni nihče priskočil na pomoč, pomagala mi je soseda, ki je bila zlata maturantka. Ko sem zmagala na Misiji Evrovizija so me vsi podpirali, potem pa se je marsikdo umaknil.

Ali zaradi tega zdaj bolj skrbno izbirate prijatelje?

Vsekakor. Nimam veliko prijateljev, vendar jih imam dovolj.

Kaj najbolj cenite pri njih?

Iskrenost. Ne prenesem dvoličnosti.

Imate več prijateljev ali prijateljic?

Velikokrat se s fanti bolje razumem, vendar imam tudi prijateljice. Sčasoma spoznaš, koga želiš imeti ob sebi. Navadno takoj začutim, komu lahko zaupam.

Ste tudi v ljubezni bolj previdni ali se takoj prepustite?

Sem zelo odprta oseba, ampak potrebujem čas, da lahko nekomu povsem zaupam. Seveda me je kdaj kdo prizadel, vendar je to del življenja. Zavedam se, da moram najprej ceniti sebe in se imeti rada.

V skladbi Tvoja govorite o ženski, ki se je znašla v toksični zvezi, a kljub temu vztraja. Je nastala na podlagi vaših osebnih izkušenj?

Nisem pisala o svoji izkušnji, čeprav se marsikdo prepozna v tej zgodbi. Prejela sem kar nekaj sporočil poslušalcev, ki so se v pesmi prepoznali, vendar so imeli povsem drugačne, ne nujno ljubezenske izkušnje. Neka punca mi je napisala, da so starši pritiskali nanjo glede izbire fakultete in jim je želela ugoditi, vendar se je sčasoma postavila zase. Dober prijatelj mi je zaupal, da se je ob tej pesmi spomnil na svojo poklicno pot, ker je čutil, da ga služba ne izpolnjuje, ampak je vztrajal zaradi finančne varnosti. Pred kratkim mi je sporočil, da je pustil službo in stopil iz cone udobja. O tem govori moja pesem – da se je treba postaviti zase in si izboriti srečo. Presenetilo me je, da se ljudje z zelo različnimi zgodbami prepoznajo v njej.

O čem ste razmišljali, ko ste jo napisali?

O svoji prijateljici, pravzaprav je to njena zgodba, ki sem jo občutila, kot da bi bila moja.

Ste pesem najprej zapeli njej?

Ne, dolgo si nisem upala nikomur predstaviti svojih skladb. Pesem Tvoja sem sem najprej zaigrala Žanu Serčiču, s katerim sodelujem. Nekega dne mi je predlagal, naj zaigram kakšno svojo pesem. Tresla sem se od strahu, ko sem mu skladbo zaigrala in zapela. Bil je navdušen, mene pa je bilo grozno strah.

Česa vas je bilo strah?

Strah me je bilo njegovega mnenja in kaj bodo rekli drugi. Ko sem Žanu zaigrala pesem, so se mi roke tresle bolj kot pred nastopom na Evroviziji. Toda spoznala sem, da moram stopiti iz cone udobja in premagati svoj strah. Bala sem se, da bo moja avtorska pesem slabše sprejeta od drugih skladb, ki sem jih izvajala, saj so jih napisali uveljavljeni avtorji.

Jemljete kritike osebno?

Da. Če bi mi kdo rekel, da moja pesem ni dovolj dobra, bi to razumela, kakor da jaz nisem dovolj dobra.

Ste zdaj bolj pogumni in boste posneli še kakšno svojo skladbo?

Trenutno snemam svojo novo avtorsko skladbo. Sprejela sem, da so moje pesmi dobre, in ugotovila, da poslušalci bolje sprejmejo tisto, kar sem iskreno ustvarila.

O čem govori vaša naslednja skladba?

Nastala je na podlagi mojih izkušenj, vendar se lahko marsikdo prepozna v njej. Govori o tem, da moramo narediti nekaj zase, vztrajati in biti pogumni. Pesem je motivacijska, kar potrebujejo predvsem mladi. Lepo je, da prepoznaš svoje poslanstvo, vendar moraš trdo delati, če ga želiš uresničiti. Tudi jaz sem potrebovala precej časa, da sem to dojela.

Menite, da se dandanes zaradi številnih glasbenih šovov uspeh prepogosto povezuje s talentom?

Talent ne zadostuje, kar sem izkusila na lastni koži. Ni dovolj, da znam peti in nastopati. To sem spoznala po Evroviziji, ko se nisem znašla in nisem vedela, kako naj nadaljujem. Nikogar nisem imela, ki bi mi pomagal z nasveti, zato dve leti nisem izdala nobene pesmi. Ko si mlad, se lahko hitro izgubiš in najtežje je najti svojo pot. Tudi jaz je še nisem povsem našla, ampak delam na tem.

Imate na glasbenem področju kakšne vzornice?

Ne, imela sem jih v otroštvu, in sicer Beyoncé in Christino Aguilero, zdaj pa želim postati najboljša verzija same sebe. Pomembno je, da najdem svoj prepoznaven zvok, da sem izvirna. Janu Plestenjaku je to uspelo. Ko je napisal skladbo za Alyo, sem namreč takoj prepoznala njegov avtorski pečat.

Z njim ste pred šestimi leti posneli pesem To leto bo moje. Kako se spominjate vajinega sodelovanja? Vam je pomagal s kakšnim nasvetom?

Sodelovanje z njim je bilo vrhunsko, predvsem je bila navdušena moja mama, ki je njegova oboževalka. (smeh) Zelo mi je pomagal in res ga cenim, ker je dokazal, da se z vztrajnostjo lahko veliko doseže. Svetoval mi je, naj ustvarjam svojo glasbo, vendar sem potrebovala precej časa, da sem upoštevala njegov nasvet.

Ste po zaslugi zavrnitev, ki ste jih doživeli na glasbeni poti, postali bolj potrpežljivi?

Trudim se, da bi bila bolj potrpežljiva, saj sem spoznala, da uspeh ne pride čez noč. Tudi moj fant, ki je športnik, me je naučil, da ne moreš doseči vrhunskih rezultatov v kratkem času in da ne smeš obupati. Zavedam se, da bom morala še veliko delati, če bom želela živeti od glasbe, ampak verjamem, da je vztrajnost pot do uspeha.

Kaj naredite, ko vam zmanjka moči in bi najraje obupali?

Pogovorim se sama s sabo. Kadar sem pod stresom, se moram umiriti, zato se odpravim domov na Koroško in grem v naravo, kjer najdem svoj mir.

Študirate na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Vas zanima poučevanje in delo z otroki?

Delo z otroki me izjemno veseli in poučevanje želim povezovati z glasbo. Precej časa sem izbirala smer študija, razmišljala sem tudi o študiju glasbe, vendar nisem imela teoretičnega predznanja. Ni mi žal, da sem se odločila za študij na Pedagoški fakulteti, ker se lahko še vedno ukvarjam z glasbo, čeprav mi študij vzame veliko časa. Zame je značilno, da se povsem posvetim tistemu, česar se lotim, zato trenutno največ časa in energije vlagam v magistrski študij.

Ste tudi v ljubezni zelo predani?

Da, s fantom sva skupaj že tri leta. Toda nikdar ne bi vztrajala v zvezi za vsako ceno in o tem prepevam v pesmi Tvoja. Ko sem opazovala svojo prijateljico, ki je bila v toksičnem razmerju, mi je bilo zelo težko. Jaz tega ne bi prenesla in ne bi dovolila, da nekdo z mano ravna na tako krut in nespoštljiv način. Nisem je obsojala, ampak sem jo poskušala razumeti. Grozno je bilo, ker se je zavedala, da je zveza toksična in da fant z njo manipulira, vendar dolgo časa ni zmogla prekiniti z njim, ker je bila šibka in je pozabila nase. Bila je izpostavljena psihičnemu nasilju, kar me je pretreslo. Ko je spoznala, da si zasluži več, me je navdihnila, saj je to sporočilo moje pesmi.

Kaj vam največ pomeni v ljubezenskem razmerju in kaj najbolj občudujete pri svojem fantu?

Ob njem se počutim spoštovana in ljubljena. Ne bi bila srečna, če ne bi dobivala tistega, kar tudi sama dajem v razmerje, ker sem zelo čustvena. Hvaležna sem, da je moj fant iskren, da mi daje občutek varnosti in da me sprejema. Lepo je tudi, da imava podoben pogled na življenje in da se lahko o vsem pogovoriva. Pogovor se mi zdi izjemno pomemben, vendar opažam, da se ljudje dandanes premalo pogovarjajo.

Vam je tudi občutek svobode pomemben v zvezi?

Seveda, ker ti omogoča, da osebnostno rasteš. S fantom delujeva na različnih področjih, vendar zelo dobro razume moje delo in me podpira. Ne predstavljam si, da ne bi imela njegove podpore in tudi on ne bi mogel biti z nekom, ki ga ne bi razumel. Dejanja so tista, ki štejejo v razmerju. Besede niso dovolj.

Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri