Knjiga o Damjanu Murku je v tem trenutku ena bolj vročih na knjižnih policah. Pogovarjali smo se s šestindvajsetletno pisateljico knjige Marjanco Scheicher, ki resnično nima dlake na jeziku.
Kakšen pripovedovalec zgodb o sebi je Damjan Murko? Sodi med tiste, ki jim med pripovedovanjem v očeh bereš, da hlepijo po tovrstni pozornosti, ali potrebuje čas, da se ogreje, kot stara TAM-ova 'mašina', recimo?
On zakurbla, še preden sploh odpre usta! Misli hitro, govori hitro, dela pa bolj počasi, hehe! No, saj so vse njegove delovne izkušnje opisane v knjigi. Še sreča, da mu ni treba delati z rokami, ampak je dovolj, da le misli. In tukaj mu le redko kdo seže do kolen. Ogrevanja ne potrebuje, verjetno tudi zato ne, ker sva dobra prijatelja, ki si že nekaj let zaupata skoraj vse.
Ste absolventka slovenistike. Kako gredo Damjanu slovnična pravila? Ste opazili kakšno napako, ki jo stalno počne - ko govori, ali ko piše?
Na faksu sem se naučila od profesorjev predvsem to, da je slovenščina živ jezik, kar pomeni, da se tudi spreminja. In če kdo reče kaj po domače, da uporabi tožilnik namesto rodilnika ali kako že gredo te zamenjave, za moje pojme res ni huda napaka. Pomembno je le, da se razumeva, pa je totalno vseeno, ali govoriva o zoknih ali o štumfih ali pa o nogavicah. Eno napakico pa res iz dneva v dan ponavlja, ko piše. To je nebi. Damjan, napiše se ne bi!
Predstavljajte si, da sta partnerja tudi zasebno - bi se 'pobila' med seboj, ali bi bila to kičasta pravljica?
Midva zasebno? Kot prijatelja se čisto ujameva, kot partnerja pa bi se pobila, ker se mi zdi, da skupaj v isti hiši pa res ne bi mogla živeti, kaj šele dihati isti zrak. Še sreča, da je našel Majo, kajti on pravi, da je težak na kvadrat, če pa kdo ne pleše tako, kot jaz žvižgam, zna biti zelo naporno. Sploh ponoči, hehe …
Kdaj vam je v času nastajanja knjige najbolj stopil na živec? In da ne bova nepošteni - kdaj ste po vaši oceni vi njemu spili največ krvi?
Priznam, ni mu bilo lahko delati z mano. On pravi, da vstaja ob dvanajstih popoldne, jaz pa sem pokonci že ob petih zjutraj. In ko je ura deset dopoldne, hočem imeti že obkljukan seznam stvari, ki sem si jih zadala, da jih naredim tisti dan. Ko pridem domov, se ukvarjam le še z mojim 18-mesečnim sinčkom Martinom Jakobom, zato sem Damjana vsak dan klicala že ob osmih zjutraj. Sem se komaj zadrževala, da ga nisem 'zvrcnila' že prej … (smeh) Sploh ne vem, če je Damjan meni kaj popil krvi, z njim je res lepo delati, ker je profesionalen do konca. A mi verjamete, da se z njim v tem času, odkar sem začela pisati knjigo pa do danes nisem še niti enkrat skregala? Tudi jaz komaj, ampak taka je resnica!
Bi pred leti, ko ste še na polno žurali in flirtali, Damjan kot pojava med množico moških v vas vzbudil pozornost do te mere, da bi vas zamikal?
Ne, ne in ne!
Zakaj?
Ker je suh, koščen in ker je glasbenik. Bolj me privlačijo športniki z nabitim spodnjim delom noge. Je fino gledati, ko porivajo … kolo, ali pa hodijo ali pa … Čisti užitek, če imajo kratke hlače! Predvsem pa tisti, ki imajo močne roke – ki so jih dobili tudi s trdim delom. To marsikaj pove o človeku … Še dobro, da sem ujela Matevža. Morala sem se res potrudit! (smeh) Mi še danes pravi, da sem spletkarka in pol!
Kateri del knjige bo po vašem mnenju njegovim staršem najtežje berljiv? Pa tu seveda ne mislim na zapletenost stavkov, ampak na udarno vsebino ...
Ne vem, kako sta sprejela, da njegov sin seksa. Ker deluje res tako priden fantek, potem pa taka vsebina … sploh, ker je res vse zelo nazorno opisano. No, mene pa bi kot mater zvilo, ko bi prebrala, da je mojega otroka hotel zlorabiti župnik. Mislim, da bi bila fraza »obesiti za jajca« zelo mila v tem primeru, ker bi mislila z župnikom sila resno!
V katerem poglavju bi si želeli več dodatnih informacij, pa vam jih Damjan ni ponudil? Mislim, da knjiga ponuja maksimalno informacij z vseh področij njegovega življenja, morda bi raje več opisnosti le tam, kjer govori o sebi kot o očimu. To sva na začetku tudi imela v knjigi, potem pa sva morala žal te dele umakniti. Sicer ne vseh, ampak mi jih je žal, ker Damjan ni le slovenski slavček, ampak tudi mož in očim. Vendar pa ljudje ob vsebini lahko obnemijo že sedaj – knjigo toplo priporočam v branje, sploh zvečer …
Vas je njegova žena na promociji pozdravila?
Pozdravili sva se, ampak zelo hladno.
Kako bi opisali vajin odnos z Majo?
Zamere so nastale, tako z njene kot z moje strani, saj mislim, da me ni spoštovala kot avtorico. Knjigo sem ji dala v branje, preden sem jo poslala založbi Učila, in ona se je strinjala z vsem, tako kot Damjan. Potem pa je želela čez en teden, ko je bila knjiga že potrjena za tiskanje, popravke. Tako pač ne gre, sploh ker mi v pogodbi z založbo piše, da ko knjigo oddam Učilom, vsebine čtiva ne smem več spreminjati. Jaz sem se tega držala, če je pa njo kaj motilo, bi to lahko povedala prej. Sva se pa po promociji knjige v Bachusu opravičili druga drugi in sedaj bova na novo vzpostavili normalen odnos. Z moje strani ne vidim ovir, ker nisem zamerljiva oseba.
Mislite, da se sedaj, ko ste se tako močno 'vtaknili' v njenega Damjana, med vama lahko pojavi rivalstvo za njegovo pozornost?
Rivalstva med nama ni, saj vsaka ve, kje ji je mesto. Jaz sem novinarka, poročena in z otrokom, on pa ima svojega moža in če ga hoče obdržati, naj ga zadovolji, kot ve in zna. Na mojo pomoč se tukaj res ne more zanesti …
Kako rečete Damjanu, ko ste jezni nanj? Imata kakšne nadimke?
Zanj res nimam nobenega nadimka, le Dami, ki pa ni negativen. Več nadimkov, tudi do najbolj prostaških, sem imela do njegove žene, ko je neupravičeno želela, da se povedi, kjer je omenjen njen sin, spremenijo ali umaknejo. Bila sem upravičeno jezna in mislim, da si je Maja zaslužila vse nadimke. Verjamem, da sem bila z njene strani deležna marsikaterega vzdevka tudi jaz, ampak knjiga je zdaj zunaj in mislim, da bova z Majo spet vzpostavili normalen odnos.
Napisala: Maja Susman
