Dr. Jerca Legan Cvikl: “Prepotovala sem svet in mirno trdim, da smo privilegiran narod”

16. 11. 2018 | Vir: Story
Deli
Dr. Jerca Legan Cvikl: “Prepotovala sem svet in mirno trdim, da smo privilegiran narod” (foto: Igor Zaplatil)
Igor Zaplatil

Antropologinja, strokovnjakinja za strateško komuniciranje, publicistka in filantropistka, dr. Jerca Legan Cvikl, je ena izmed tistih navdihujočih žensk, s katerimi bi se lahko pogovarjali ure in ure … in se ob tem tudi kaj zanimivega naučili.

Sploh zaradi njene iskrenosti, širokega znanja in številnih dragocenih izkušenj, ki vsem nam bogatijo življenja. A to še ni! Gospa Jerca je tudi ponosna mamica dveh sinov, ki kljub številnim zunanjim izzivom vestno skrbi za ohranjanje družine kot trdne celote. 

Story: Vstopili smo v koledarsko jesen, ko se tako narava kot ljudje po vročem poletju umirijo. Pri vas se zdi - glede na to, da ste vpeti v številne aktivnosti - da kar ni miru, ali pač?

Moj letni koledar ne pozna sezon, počitnic, prostih dni ali miru v klasičnem smislu. Na mizi in urniku so neprestano kakšne aktivnosti vse dni v letu. Zahtevne profesionalne izzive, ki se kar vrstijo, lepo dopolnjuje družinska dinamika med Ljubljano in Londonom, vmes so nepogrešljiva potovanja in družbeno odgovorni projekti, ki mi vzamejo ogromno časa in energije. Vse življenje poslušam, kdaj se bom umirila in malo izpregla ... in moj odgovor ostaja isti - nikoli. Tudi pri stotih letih se vidim ustvarjati ter skrbeti za svojo duhovno in telesno celovitost, če mi bo usoda dopuščala.

Story: Vas je morda potem energijsko napolnilo poletno potovanje po črni celini, ki ste jo odkrivali z družino?

Potovanja so moja največja strast, raziskovati neznane kraje in spoznavati nove, predvsem drugačne ljudi. Po bivanju in potovanju po Evropi, severni Afriki, Avstraliji, Skandinaviji, Indiji, Kitajski, Nepalu, Kubi ... je nastopil čas za ekvatorialno Afriko. Ta pa ni le nov delček na mozaiku mojega sveta, ampak predvsem drugačna izkušnja v premikanju lastnih meja in odpiranju obzorij mojima odraščajočima fantoma. Slednje razumem kot pomembno poslanstvo - dati otrokoma vrednote, kaj je prav in kaj ne, kako raznovrstno ljudje živijo; izgraditi vero v dobro in vzbuditi nepotešeno radovednost po spoznavanju sveta. Potovanja so čista energija, ki se obnavlja skozi lepe spomine, saj ostajajo zapisani večnosti. Zanje poskrbim tudi s številnimi utrinki, ki jih lovim v svoje oko in beležim s fotoobjektivom.



Story: Kako drugačen je ta svet, če ga primerjamo z našo deželo? Je sploh mogoča primerjava?

Primerjava je vedno mogoča. Celo dobrodošla. Če bi ljudje v razvitih delih sveta bolje poznali naš planet in pustili avtorefleksiji, da opravi svoje, bi bili gotovo srečnejši. Življenje v slabo razvitih, nevarnih in ogroženih družbenih okoljih je občutno bolj drugačno. Tam veljajo zakoni obstoja in preživetja. Za nas, ki živimo v obdobju miru in blaginje ter z občutkom nedotakljivosti, so njihove vrednote tuje, način preživljanja pa nepojmljiv. Medtem ko se pri nas ukvarjamo z vprašanji, kdo ima boljši avto in katera kozmetika najbolj pomlajuje, se v nerazvitem svetu sprašujejo, kateri od šestih otrok bo šel v šolo, da jih bo ostalo dovolj doma za delovno silo.

Primerjave nam pomagajo, da začnemo bolj spoštovati, kdo smo, od kod prihajamo in kam gremo. Za takšna spoznanja ni nikoli prepozno. A se nam ne bodo zgodila na domačem vrtu oziroma v domači dnevni sobi. Sama sem prepotovala tako rekoč ves svet in mirno trdim, da smo Slovenke in Slovenci privilegiran narod. Z vsem, kar imamo. A žal, kar predvsem kot antropologinja vedno znova spoznavam, z izjemo značilne mentalitete, ki temelji predvsem na negativni selekciji, izločanju nepovprečnih posameznikov in na večnem pesimizmu, kako je vse zanič.

Story: Prav tako v prostrani divjini verjetno ni telefonov, tablic, signala, pa tudi elektrike ne … Menite, da je tako zelo težko stopiti iz varne cone udobja?

Odvisno od posameznika. Sama nisem med njimi, saj mi izstop iz cone udobja vedno povrne izzvenel občutek sigurnosti, kako dobro nam gre, in prevrednoti relativnost vsakdanjih problemov, s katerimi se srečujemo. Hkrati je za spoznavanje drugih kultur in za gibanje po drugih celin nujen umik od rutine, predvidljivosti in urejenosti, ki nas nenehno spremljajo. In začenjajo dolgočasiti. Šele takrat, ko smo se pripravljeni odpovedati utečenim in preverjenim kvalitetam, tvegati, kar imamo, se začneta prava avantura in z njo osebnostna rast.

Story: Znani ste tudi po tem, da prisegate na naravno lepoto, brez uporabe ‘čudežnih’ kremic … Kako torej ohranjati večno mladost, po kateri vsi bolj hrepenimo, tako moški kot ženske?

Prisegam na naravno, seveda, saj ima pristnost najčistejše energije. A hkrati ne nasprotujem določenim odločitvam žensk in moških, da poiščejo pomoč, če jim narava ni prizanesla in bi jih spremembe lahko osrečile. Treba je ločiti med obsedenostjo z lepotnimi ideali in razcvetom lepotne industrije, ki služi na račun prodajanja čarobnih rešitev, ter posegi v naravo, ki dvigujejo samozavest, občutek vrednosti ali pomagajo celo pri medsebojnih odnosih.

Story: Prihodnje leto bo minilo deset let od vaše poroke z Milanom Martinom Cviklom. Je ljubezen še vedno enako žareča kot takrat?

Najini poti sta se srečali v zrelem življenjskem obdobju. Ljubezen je proces. In z vsemi preteklimi izkušnjami se zavedam njene krhkosti. Za uspešno dvojino so nujni pogoji - podoben pogled na življenje, skupni interesi, izkazovanje pozornosti in dopuščanje svobode, ko hkrati oba obranita svoj individuum. Šele takrat lahko kot par (za)živita in (za)žarita. Mojemu moškemu ni enostavno, saj sem ženska nenehnih izzivov. Ne le profesionalnih, temveč tudi medosebnih. Težko ulovljiva in še težje ustavljiva. Dokler bom imela v partnerstvu izziv in bom v njem črpala navdih za življenje, bom izpolnjena.



Story: Ljubezen sta kmalu po poroki okronala z rojstvom dveh sončkov, Rubena in Titana. Kako živahna sta fanta danes?

Kri ni voda. Genetika v spoju z značajem, vzori iz aktivnega življenja in smo tam - pri dveh radovednih, družabnih in zelo radoživih fantičih. Če bosta znala pravilno usmerjati svojo energijo in uveljavljati svoja nagnjenja, bosta lahko iz sebe veliko naredila.

Story: V življenju ste spoznali ogromno prijateljev in znancev z vsega sveta. Kaj tujce po navadi najbolj zanima o naši deželi? So morda o čem presenečeni?

Časi se spreminjajo in Slovenija postaja vedno bolj prepoznavna na zemljevidu sveta. To me zelo veseli, hkrati pa skrbi, da ne bo izgubila svoje božanskosti in nedotakljivosti. Znanci in prijatelji v tujini so vedno z veseljem prisluhnili pripovedim o naših lepotah in posebnostih, številni pa nas tudi redno obiskujejo. Nad videnim in doživetim so, kakopak, navdušeni.

Story: Zdi se, da ste kot družina zelo povezani, da veliko časa posvetite drug drugemu. Menite, da danes premalo negujemo te medsebojne odnose in se vse bolj prepuščamo sodobnim trendom komunikacije?

Družina je kot svetišče, v katerem ima vsak svojo vlogo ter odgovornosti v odnosu do sebe in drugih. Dokler otroci odraščajo, jim je treba dati prave nazore in vrednote, s katerimi so opremljeni, ko odidejo v svet. Posameznik črpa svojo moč in navdih najprej iz svojega mikrookolja, šele nato iz globaliziranega sveta. In če ta dva nista v zaporedju in ravnovesju, se hitro pojavijo težave. Ponosna sem, da mi je v precej hektičnih časih uspelo polnokrvno zavzeti materinsko vlogo in da lahko navkljub številnim svojim zunanjim izzivom skrbim za ohranjanje družine kot trdne celote. Topel dom, narava v vsem svojem izobilju, iskreni pogovori, vsakdanje nežnosti in nepogrešljivi družinski obredi so verjetno prava formula za njen obstanek.

Story: Na področju strateškega komuniciranja ste strokovnjakinja. Kaj vse zajema vaše področje, kaj po navadi vaše stranke največkrat vprašajo za nasvet?

Ko sem pred 19 leti ustanovila podjetje STATUS za strateške komunikacije, so me spraševali, kaj se grem. Danes je visoko zavedanje, da brez strateškega komuniciranja ne more delovati noben uspešen poslovni ali zasebni subjekt, ki se znajde na zahtevnem, konkurenčnem in zasičenem trgu. Moja področja so svetovanje na ključ domačim in tujim organizacijam in posameznikom, od ustvarjanja blagovne znamke, izdelave publikacij do raziskave trgov in organizacije vseh vrst dogodkov. Izvirni greh sega v obdobje novinarske in uredniške kariere na nacionalni televiziji in pri revijalnih medijih, ko sem se odločila, da nadaljujem študij.



Začela sem predavati in svetovati vsem, ki so potrebovali moje izkušnje z mediji in specifična znanja s področja strateških komunikacij. Pred rojstvom prvega sina sem doktorirala iz filozofije vizualne kulture in se še bolj posvetila pisanju knjig. Še vedno strokovno nastopam in pišem, doma in v tujini. Moje stranke največkrat zanima individualna obravnava, da bi znali opozoriti na svojo drugačnost in bili korak pred časom.

Story: Ustvarili ste osem samostojnih in nekaj soavtorskih knjig z zelo različnimi motivi. Na katero ste najbolj ponosni in zakaj?

Vsaka izmed mojih kreacij je zgodba in ponos zase. Znanstveni monografiji s področja medijev in humanistike pomagata strokovni in laični javnosti, celo kot priporočena in prevajana študijska literatura v družboslovju, za razumevanje sodobnih družbenih fenomenov pod vplivom vseprisotnih medijev. Večjezična pravljica vliva vero in podira meje otrokom vseh starosti. Mladoporočenci pa so hvaležni za priročne nasvete. Ostale, ki sem jih soustvarjala z drugimi avtorji, imajo podobna izročila.

Story: Kaj pa vas sicer najbolj sprošča oziroma vam napolni dušo, ko niste vpeti v službene dejavnosti?

Najrazličnejši športi poleg nepogrešljivega teka vse leto, na primer kolesarjenje in potapljanje poleti ali smučanje in hribolazenje pozimi, avanturistična potovanja po svetu z občasno meditacijo ter neprecenljivo druženje s prijatelji.

Story: Še nekaj tednov in v naših domovih bo zadišalo po praznikih, saj bo tu najlepši čas v letu. Po čem po navadi v tem obdobju zadiši v vaši kuhinji?

Pri nas diši vse leto, saj kuhamo tako rekoč vsak dan. Sezona delno vpliva na izbor jedi, sicer smo vsejedci in radi eksperimentiramo z novimi okusi. Eksotične jedi Daljnega vzhoda so nam ravno tako blizu kot morske bližnjega Mediterana. V prazničnem obdobju bo seveda več romantike ob dišečih svečah in čarobnosti s sladkim cimetom.

Story: In za konec še eno vprašanja. Zdi se, da ste zelo pogumni. Kaj sporočate tistim, ki jim manjka poguma ali pa morda celo drznosti?

Življenje je eno, ne zapravljajte ga za izgubljene priložnosti. Razmišljajte zunaj okvirjev, ne odlašajte in ne oklevajte, vsak konec je lahko nov začetek. Ljubite in bodite ljubljeni, živite in pustite živeti!

Gibanje Femmes Sans Frontières

Strokovnjakinjo za strateško komuniciranje zadnje leto najbolj zaposlujejo priprave na nove knjižne projekte, sorazvijanje vzdržnega turizma na Bledu in filantropska prizadevanja za boljšo družbo. Kot aktivna članica nekaterih domačih in mednarodnih managerskih in ženskih združenj nadaljuje organizacijo dobrodelnega diplomatskega GALA plesa v Sloveniji, pred kratkim pa je Jerca Legan Cvikl ustanovila gibanje Femmes Sans Frontières, s katerim naj bi ženske brez meja pomagale do večje enakopravnosti ogroženim ženskam po vsem svetu. “V mrežo naj bi bile vključene posameznice na najvišjih družbenih položajih, vzornice in mnenjske voditeljice, kot so političarke, managerke, umetnice, profesorice, kulturnice, profesionalke vseh zvrsti ... pa tudi vojvodinje, kraljice ... ter številne lokalne in globalne aktivistke za pravice žensk,” je še dodala publicistka in filantropistka dr. Jerca Legan Cvikl.

Besedilo: Alesh Maatko // Fotografije: Igor Zaplatil, osebni arhiv

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol

Nova Story že v prodaji

Story 23/2018

Story 23/2018, od 25. 10. 2018