Kar nekaj časa je bilo zatišje okoli nekoč poskočnega pevca Domna Kumra. Naj spomnimo, da se je pevec pred dvema letoma umaknil z oči javnosti in se posvetil drugim obveznostim.
Domen je več kot desetletje krojil sam vrh slovenske glasbene scene in zagotovo veljal za enega boljših moških vokalistov. Nizal je številne nagrade in si nabral velik krog oboževalcev. Slednje je dokazal tudi v razprodani dvorani Tabor v Mariboru, kjer je imel enega zadnjih večjih koncertov, preden se je umaknil in posvetil drugim zadevam.
Z družino so se namreč preselili čez mejo v sosednjo Avstrijo, kjer si je ustvaril nov dom. "Ko si toliko let vpet v glasbene vode, ko nastopaš po širni Sloveniji, poznaš praktično vse domače glasbene ustvarjalce, ne moreš čez noč vse pustiti za sabo," pove Domen. "Res je, da sem v nekem trenutku prišel do tega, da mi je bilo vsega skupaj dovolj. In ravno takrat sem padel v gradbene projekte, ki sem jih sicer vsa ta leta spremljal prek svojega očeta," prizna Domen. A ljubezen do glasbe ni bila zatrta. Po vsem tem času ga je na oder nekako zvabil sam Jože Potrebuješ, ki ga je povabil k sodelovanju na malih zaslonih.
Pozitivni
Takrat je Domen znova začutil, da je čas, da ponovno pripravi kakšno novo glasbeno uspešnico. Vzporedno z ustvarjanjem glasbe pa je Domen s svojo ekipo pripravil tudi nekaj novih promocijskih fotografij, najbolj pa je užival na prav posebnem slikanju s tremi velikimi psi, pasme bernski planšar. "Neverjetno je, kako prijazni so ti psi. Čeprav so veliki in imaš do njih nekakšno strahospoštovanje," doda Domen, ki ima doma mačka Šaneka in francoskega buldoga Maxa.
Domen je že pred Šanekom imel muca Šatzija, ki pa mu je poginil. Da ne bi bil osamljen, so ga prijatelji presenetili s pisano kepico. Ta se je hitro privadil svojega novega doma in se pustil razvajati, kar je za muce tudi značilno. Šanek je dokaj nenavadna muca in spada med vrsto norveške gozdne mačke. Z vzrejo teh muc v Sloveniji ne kaže najbolje, saj je bilo zadnje registrirano leglo v letu 1999. Značilnost teh muc je pretežno srednje dolga dlaka, dolg rep, telo in noge. Glava je bolj trikotna z velikimi poudarjenimi očmi.
"Veliko ljudi te muce enači z vrsto maine coon, ki prihaja iz Amerike, vendar je razlika med njima v prvi meri velikost. Kajti norveške gozdne mačke so manjše in nežnejše konstitucije. Hkrati pa imajo tudi malo krajšo dlako v različnih barvnih odtenkih," nam je povedal izučen Domen. Ob vsem delu, ki ga ima, mu na pomoč pri oskrbi živali priskoči njegova družina. "Moja zlata mama res poskrbi za vse. Kaj bi mi brez naših mam," doda Domen. "Šanek je že zelo star in nočem razmišljati o tem, kaj bo, če ga ne bo. Če se ne motim, jih šteje že petnajst. Max pa je prav poseben, svojevrsten kuža, ki veliko spi, smrči in prdi." (smeh)
Njegove živali
Ljubitelj živali hitro naveže stik tudi z drugimi pasmami, zlasti če te pokažejo kakšen dodatni interes. "Psi začutijo človeka in njegovo energijo, zato s tem nimam težav. Prav tako pa čutijo, ali se jih bojiš ali jih spoštuješ," še dopolni Domen. "Tako je bilo tudi s temi tremi bernardinci, ki smo jih imeli na slikanju. Enostavno smo se ujeli!" (smeh). Domen je na splošno ljubitelj malih živali in doma je imel tudi zajčka Jakca in dve rački z imenom Janko in Metka. "Z račkami smo se kot majhni igrali in tekmovali, ko so te letale po stanovanju. Jaz pa sem potem z rumeno gobico čistil njihove kakce," se spominja Domen.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
