Dejan Vunjak se prepušča toku

12. 9. 2017 | Vir: Nova
Deli
Dejan Vunjak se prepušča toku (foto: Igor Zaplatil)
Igor Zaplatil

Sin vsem poznanega Brendija, na žalost že preminulega, je polno zaseden z glasbenimi nastopi. Peti je začel pri štirih letih, ko ga je oče povabil na oder. 

Oče je začel peti: "Najlepše so kelnarce, vsak pijanec ve ..." nato pa je on zapel: "Ko z ritko miga in ga ziba, prav lepo mi je!"

Nastopate pod imenom Dejan Vunjak in Brendijeve barabe. Glede na priljub­ljenost sklepam, da ste polno zasedeni.

Klaviaturist, basist in jaz smo stari člani benda, ki smo spremljali že mojega očeta, bobnar in harmonikar pa sta nova člana. S to zasedbo smo začeli nastopati 1. aprila 2012. Od postavitve benda v zasedbi, kot je zdaj, gre vse skupaj samo še navzgor. Res smo polno zasedeni. Avgusta smo imeli 12 veselic, kar nekaj jih imamo še v septembru. Prihodnje leto je praktično že zasedeno.

Omenili ste veselice. Kaj pa poroke, abrahami?

Na porokah ne nastopamo, ker ni potrebe. Imamo velike firme, prireditve, veselice.

Če bi vas nekdo poklical za igranje na poroki, bi se odzvali?

Ne, na porokah ne nastopamo. Lahko pridem jaz kot presenečenje, to je možno. Vendar so po navadi poroke ob sobotah in takrat imamo praviloma že večje prireditve. Kot presenečenje pa pridem na poroke, abrahame in takšne zadeve. Kot skupina pa ne.

Kaj pa nastop na dekliščini, bi zavrnili ali bi šli?

Veš, da bi šli! Raje grem na dekliščino špilat kot na fantovščino! Na dekliščini ali fantovščini se vedno pohecamo in morajo z nami zapeti na odru. Zadnjič je moral nekdo peti Po dekle, pijan in z mikrofonom v roki, ki ga prej nikoli ni držal ... hecno. Polno smeha!

Kaj pa ljubezensko življenje? Ste samski?

O teh zadevah bom tako rekel: glede vsega se lahko pogovarjamo. Sem zelo odprt. Kar se tiče mojega zasebnega življenja, pa sem se odločil, da ne bom pretirano govoril. Človek mora imeti v življenju malo zasebnosti, nekaj samo zase. Ne bi želel, da sem pozneje povsod objavljen s punco, ženo, otroki, kot je na primer veliko znanih. Morda sem še premlad za to.

Kakšne pa so vaše želje za prihod­nost?

Zelo sem odprt, prepuščam se toku. Nikoli nisem mislil, da bom kdaj na televiziji plesal, pa sem. Zagotovo bomo še nastopali, zabavali ljudi, izdali še kakšno CD-ploščo. Želimo si napraviti tudi koncertno turnejo po Sloveniji.

Ste razmišljali o tujini?

Razmišljali smo o nemškem trgu. Trenutno se dogovarjamo za nastope v Kanadi leta 2019. Uskladiti moramo namreč nastope v Sloveniji z nastopi v tujini.

Lahko pričakujemo torej kakšno skladbo v tujem jeziku?

Tukaj bom malo kritičen. Ne razumem izvajalcev, ki v Sloveniji pojejo v tujem jeziku. To mislim, da delajo redki po svetu, tukaj smo Slovenci nekakšni svetovni prvaki. Če si Slovenec in si v Sloveniji, poj slovensko. Če greš v Nemčijo, poj angleško, poj nemško, to razumem, se prilagodiš. Ne razumem ljudi, ki pravijo, da se lažje izražajo v angleščini kot v slovenščini. Če si rojen Slovenec, če živiš v Sloveniji, če od majhnega govoriš slovensko, kako se lahko boljše izražaš v angleščini, tega ne razumem! Nekoč si želim narediti kakšno pesem v nemščini, že zaradi gušta, vendar za nemški trg.

Tudi katero očetovo?

Načeloma sem razmišljal, da bi napravil svojo. Vendar, ja, tudi očetovo, zakaj pa ne.

Morda Ona sanja Pariz v francoščini?

Aha, ha, ta bi bila dobra! Verjetno bi najprej poskusili narediti kakšno pesem v nemščini za nemški trg.

Menda je ena izmed vaših velikih želja, da bi nastopili v muzikalu?

Res je! Dvakrat smo delali že Briljantino v hali Tivoli in mi je bilo zelo všeč. Takrat smo nastopali vsi trije. Oče, sestra Tina in jaz. Res bi še kdaj delal kakšen muzikal.

Morda Moje pesmi, moje sanje?

Takoj, karkoli ... Rad bi bil plesalec, pevec in igralec v muzikalu.

V tem muzikalu je veliko otrok, vaša sestra ima dva. Kaj pa vi, si jih želite?

Res je, sestra ima triletnega Brendija in enoletno Dioro. Jaz bi imel parček, najprej punčko in nato fantka. Ne vem, zakaj, verjetno, ker sem odraščal tako. Vendar šele čez nekaj let. Rad bi jih imel že zdaj, všeč so mi in znam si predstavljati biti ata, vendar sem deloholik. Na to me številni opomnijo.

Besedilo: Aleš Rod
Fotografije: Igor Zaplatil 

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec