Čuječnost: Ko smo v trenutku … je vse lažje

In tehniko, ki se je lahko tudi naučimo, poimenovali čuječnost. Njene učinke potrjujejo najbolj priznane univerze, ki izdelujejo programe, prilagojene vsem področjem življenja. Morda je prav poletje čas, ko se ji najlažje približamo ter tudi usvojimo. Z velikim korakom je vstopila tudi v slovenski prostor in tako smo tudi v Sloveniji gostili mednarodno konferenco Nevroznanost in čuječnost z roko v roki: Praktična nevroznanost učenja, ozaveščenosti in človeškega potenciala. Kaj torej pomeni čuječnost za današnji čas? »Pri čuječnosti gre za zavedanje, ki vznikne, ko posvečamo pozornost doživljanju sebe in drugih v sedanjem trenutku, namenoma in na poseben način – z zanimanjem, odprtostjo, prijaznostjo in sprejemanjem tega, kar je prisotno – četudi je nezaželeno ali neprijetno, saj je že prisotno. To ima lahko izreden pomen za posameznika in družbo kot celoto, saj je sedanji trenutek edini, v katerem dejansko obstajamo, bivamo, se učimo in lahko kaj spremenimo. Če živimo v preteklosti ali prihodnosti oz. nismo pozorni na to, kar se dogaja v nas in ob nas, dejansko nismo v stiku s tem, kar nam življenje ponuja iz trenutka v trenutek, s svojimi dejanskimi potrebami in potrebami drugih, s katerimi smo hočeš nočeš povezani, saj nismo izolirani otok,« pravi Robert Križaj, univ. dipl. ekon., certificiran MBSR Teacher ter ustanovitelj Centra za čuječnost (www.mbsr.si).

Pozabili smo biti prisotni v trenutku

Kolikokrat se zalotite, da sploh ne veste, kako ste prepeljali zadnji odsek poti, kaj vam je pravkar razlagal otrok, mož ali prijateljica, kdaj ste skuhali kosilo ... Vsi se kdaj preklopimo na avtopilota, kar pa vsekakor ni smisel življenja. »Hitrost in intenzivnost sodobnega življenja in dela ter neustrezna uporaba sodobne tehnologije vplivajo na našo (ne)sposobnost ohranjanja pozornosti na tem, kar delamo in kar doživljamo iz trenutka v trenutek. Dejansko se moramo spomniti nase in na sedanji trenutek ter mu nameniti svojo polno in nedeljivo pozornost. Vsaj vsake toliko časa, najbolje čim pogosteje čez dan, medtem ko delamo to, kar delamo, ter s tem v polnosti izkušamo in doživljamo sedanji trenutek,« svetuje Robert Križaj in predlaga preprosto vajo, ki vas lahko postavi v trenutek oziroma vam zelo jasno pokaže, kako daleč ste od njega: »Preizkusite, kako je okušati hrano, kadar ste res prisotni med hranjenjem in ne delate hkrati še ene ali več stvari (gledate TV, poslušate radio, uporabljate telefon, se pogovarjate ali fantazirate o prihodnosti, obžalujete preteklost itd.). Dejansko nikoli ne delamo več stvari hkrati, temveč naša pozornost zelo hitro skače z ene na drugo. To nam jemlje veliko energije, vznemirja um in prekinja stik s samim seboj s tem, kar v tistem trenutku potrebujemo oz. po čemer kliče tisti trenutek, edini, v katerem zares živimo. S tem zamudimo priložnost, da bi zavestno vplivali na prihodnji trenutek, ki je tako le posledica avtomatskega pilota, na katerem je večina od nas večino časa.«

Do čuječnosti z meditacijo?

»Čuječnost je sposobnost, ki jo imamo vsi, gojimo in krepimo pa jo lahko tudi s čuječnostno meditacijo. Meditacij je več vrst in vsaka meditacija ne krepi čuječnosti,« razlaga učitelj čuječnosti in čuječnostne meditacije, Robert Križaj, ter dodaja: »Čuječnostno meditacijo lahko vadimo formalno ali neformalno – pri prvi si vzamemo čas, ki ga preživimo sami s sabo, na kraju, kjer nas nihče ne moti, v sistematičnem opazovanju tega, kar doživljamo iz trenutka v trenutek; drugo obliko, neformalno meditacijo, izvajamo med rutinskimi dnevnimi aktivnostmi (vožnjo z avtom, umivanjem, pogovarjanjem, hranjenjem, opravili, itd.) in delom, ko jih opravljamo s polnim zavedanjem in z nepristranskostjo, ko po svojih najboljših močeh le motrimo, kaj delamo in s kakšno namero, po možnosti z zavedanjem vpliva nase in okolico. Že pet minut, ki jih namenimo temu vsak dan, je dovolj za začetek, s ciljem podaljševanja na 20–45 minut ali več na dan; lahko tudi dvakrat na dan. Dejansko čuječnosti ne more biti preveč. Pomembno je le, da vadba ne pomeni umika od obveznosti, ki jih imamo v svetu, v katerem živimo in delujemo. Lahko gre tudi za vadbo na večdnevnih meditacijskih odmikih pod vodstvom izkušenih učiteljev. Vsekakor je kompetenten učitelj najboljši način začetka ukvarjanja z meditacijo.«

Besedilo: Petra Arula // Fotografije: Shutterstock , osebni arhiv

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord