Kot vsak najstnik in otrok se je tudi Boštjan bal teme in strele, kar tudi brez sramu prizna. »Še danes stojim pri oknu in gledam strele ter štejem čas do grmenja,« doda Boštjan.
Strah pred temo in gromom je sčasoma zamenjal strah pred šolo. »Moji spomini na šolske dni niso prijetni. Bil sem sramežljiv in prestrašen fant, ki mu je manjkalo samozavesti.« Boštjan se je nato razvil v postavnega fanta in tovrstni strahovi niso več prisotni. »Edini strah, ki ga imam danes, je ta, da bi zaspal in zamudil v službo.«
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
