Po prvih predvajanjih je šov Vse je mogoče na Televiziji Slovenija požel številne pohvale, z njo pa tudi voditelj Bojan Emeršič, ki je prav v teh dneh praznoval tudi prvi rojstni dan drugega sina Oskarja. Kako je nova televizijska vloga vplivala na vsakdan in kako se po treh letih odsotnosti od televizijskih zaslonov počuti pred kamerami, nam je tokrat povedal tik pred snemanjem, ko so bili vtisi o njegovem najnovejšem projektu pravzaprav na vrhuncu ...
Bojan, na televiziji vas nismo videli od leta 2012 – nazadnje v filmu Shanghai, če se ne motim. Čemu ste se v tem času posvečali?
Dela je bilo več kot dovolj. V Drami vsako leto igram v treh do štirih novih predstavah. Z Rokom Vilčnikom sva napisala monokomedijo Mulc vas gleda, s katero še zdaj uspešno igram po Sloveniji. In najpomembnejše – z Viktorijo sva dobila drugega otroka.
Zdaj vas vsako soboto spremljamo v novi oddaji. Je urnik snemanj zdaj 'razburkal' vašo družinsko dinamiko?
Seveda je problem pri takšnih projektih, ki jih počneš poleg redne službe. To je čas, ki ga zmeraj ukradeš družini. Časa imamo malo, ampak se vedno trudim, da je čas, ki ga preživimo skupaj, kakovosten. Kadar sem z njimi, se jim posvetim popolnoma in stoodstotno.
Koliko časa preživite na TV Slovenija in ali se v studiu 1 zdaj že počutite kot doma?
Priprave so zahtevne in vzamejo veliko časa, ker želimo gledalcem ponuditi najboljšo možno zabavo. To je šov, ki je zelo nepredvidljiv in kot voditelj moraš biti spreten na več področjih, da je lahko vse skupaj videti sproščeno in zabavno. Prostore TV Slovenija sem dodobra osvojil, tudi v studiu se ob pomoči gostov in odličnega občinstva počutim povsem domače.
... lani vas je razveselil tudi drugi sin Oskar, ki ravno te dni praznuje svoj prvi rojstni dan. Kako ste ga praznovali?
Praznovali smo ga veselo in v krogu družine. Obiskali so nas babice, dedki, tete, strici in nečaki. Zelo zabavno je bilo.
Bi se strinjali s trditvijo, da je usklajevanja hitrega tempa družine in dela težje po 50. letu?
Na neki način bi se strinjal z vami. Ampak na srečo se jaz ne kategoriziram kot tipični 50-letnik. Mislim, da imam dovolj energije in volje, da mi nič, kar zahteva mlada družina, ni v breme, ampak v veselje. Res pa je tudi, da se z leti poveča odgovornost do projektov in ljudi. Zato me morda stvari prej in bolj utrudijo.
Govori se, da vam je karakterno prav ta vloga, voditelja oddaje Vse je mogoče, najbolj pisana na kožo ...
Od vseh televizijskih šovov, ki sem jih delal, mi je ta mogoče res najbližje, zato ker zahteva iskrivost, improvizacijo in tisti čisto primarni človeški humor. To se mi je zmeraj zdelo, da imam, a vendarle si moram zdaj to tudi dokazati. Moram priznati, da ni tako lahko, kot sem si predstavljal.
Vaše zadnje televizijske vloge so bile v veliki meri osredotočene na zabavo. Je bilo vodenje tovrstnih oddaj vaša želja ali splet naključij?
Oboje. Življenje je zmeraj splet lastnih želja in okoliščin, v katerih se v tistem trenutku znajdeš. Mene so že zelo zgodaj okarakterizirali kot človeka s talentom za komiko, čeprav jaz takrat takšnega mnenja o sebi nisem imel. Zdaj, po 25 letih, so me o tem že prepričali.
Kako pa na takšne vloge gledajo vaši kolegi z gledaliških odrov?
Pravzaprav smo vsi igralci v gledališču. Nekateri od nas se pač kdaj pa kdaj pojavimo na televiziji. Eden od teh sem tudi sam. Gledališče je v Sloveniji primarni dom igralcev, vse drugo pa so epizodne vloge v našem življenju in tako je tudi s televizijo. Soigralci v Drami me pri mojem delu hvala bogu podpirajo in nikoli nisem začutil kakega pretiranega rivalstva, morda zgolj simpatično zbadanje.
V svojih vlogah na televiziji ste se kar nekaj časa skrivali za drugim imenom, kajne? Je bilo to za vas lažje kot biti voditelj brez maske?
Vsak, ki se pojavi na televiziji, nekako nosi masko, pa čeprav je to maska Bojana Emeršiča. Ker nisem profesionalen voditelj, ampak sem primarno igralec, se tudi pri vodenju oddaje, kjer nastopam s svojim imenom in priimkom, prilagodim konceptu oddaje in sem pač prijazen Bojan, zoprn Bojan in tako dalje ...
V zadnjem času se sicer velikokrat zgodi, da se igralci iz gledališča vse pogosteje pojavljajo tudi v televizijskih serijah ... obratno pa ni ravno pogosto, drži? So tudi vas povabili k sodelovanju?
Igralci se pri nas ne delijo na gledališke, filmske, primerne za serije in tako dalje... Igranje je sposobnost, da se znaš vživet v različne življenjske situacije, zato je spekter našega delovanja precej širok. Drži pa, da gledališče zahteva veliko obrtnega znanja. Zato se ne da kar tako prestopiti iz tega, da si posnel eno serijo, in si recimo naturščik, nato pa boš že zvezda gledaliških odrov.
V oddaji boste gostili številne znane Slovence. Vas je kdo ob povabilu že zavrnil oz. obratno – se vam je kdo že ponudil, da bi rad sodeloval v oddaji?
Nihče povabila še ni zavrnil. Z oddajo smo še zelo na začetku in pričakujem, da bo želje po tem, da bi ljudje prišli k nam v goste, vse več. Kajti marsikoga sta prepričali sproščenost in zabavnost oddaje in mi je tako mimogrede navrgel, da si tudi on ali ona želi prit k nam. Tega sem zelo vesel.
Kaja Milanič, foto: Žiga Culiberg
