Anja Markovič: Fantje jo težko dohajajo!

3. 7. 2016
Deli
Anja Markovič: Fantje jo težko dohajajo! (foto: arhiv revije Story)
arhiv revije Story

Poznopomladanski sončni žarki, zeleni drevoredi ljubljanskega Tivolija in cvetoči lokvanji na ribniku. Takšna je bila kulisa ob srečanju z novinarko informativnega programa na Planet TV, Anjo Markovič. Anja pa ne teče le za vsakodnevnimi novicami, temveč tekaške čevlje rada obuje v prostem času, ko se najraje umakne v objem narave, kjer napolni svoje baterije.

Story: Kako se je začela vaša ljubezen do teka? Kdaj ste se prvič seznanili s tovrstno aktivnostjo?

K moji pripadnosti teku je veliko prispevala vzgoja. Mami se je ukvarjala z atletiko, zato sem jo že od malega spremljala pri njenih športnih podvigih, ki so se mi kmalu zdeli povsem samoumevni. V osnovni šoli sem bila v teku vedno med prvimi, zato so me spodbudili k atletiki. Na regijskih, državnih tekmovanjih sem nato posegala po lepih uvrstitvah, od srednje šole pa sem s treningov prišla predvsem na ljubiteljsko raven.

Story: Če bi se stvari zasukale drugače, bi vas morda danes spremljali na atletskih stezah. Zakaj ste nehali trenirati atletiko?

Nikoli nisem profesionalno trenirala atletike. V srednji šoli sem počasi nehala, saj sem morala šolske obveznosti usklajevati z urami klavirja in tekom. Že takrat sem vedela, da želim postati novinarka, da ne bom zaplavala v športne ali glasbene vode. Prav zato sem stremela k cilju in se osredotočila bolj na študij.

Story: Je tek za vas eden izmed načinov za ohranjanje vitke postave?

Ah, ne. S športom bi se ukvarjala, četudi bi bila trgovka ali čistilka, poklic pri tem ne igra nobene vloge. Odkar se zavedam svojega telesa, vse od 12. leta tečem in se ukvarjam s športom. Temu sem resnično predana, zato sem v vsem tem času morda imela le eno daljšo pavzo.

Story: Kdaj pa kljub natrpanemu urniku najdete čas za tek?

Največkrat se odpravim v naravo zjutraj. Rada si organiziram dneve. Zjutraj vstanem, se rekreiram in nato odidem v službo. Tako imam dan izpolnjen že ob devetih zjutraj. Zvečer imam tako čas za druženje, saj sem vse opravke opravila že pred službo.

Story: Ali so vam poti, po katerih se sprehajamo, znane? Kje vas lahko najpogosteje srečamo?

Mostec, vsak dan! Ali se v naravo odpravim zaradi treninga, včasih pa zgolj zato, da spočijem glavo. Vse zgolj rekreativno, nimam začrtanih ciljev. Tek je zame le osnova vadbe, združujem pa ga z boot campom, jogo in pilatesom. Zdi se mi, da združevanje različnih vadb pozitivno učinkuje na telo. Ne maram monotonosti teka, saj tako poskrbiš le za izbrane mišične skupine. Sem aktiven in dinamičen človek, zato bi me le ena stvar zelo dolgočasila.

Story: Kaj pa vas pri teku najbolj privlači?

Uf, tega ne bi znala opisati. Med tekom uživam v naravi, kar mi je nekakšna meditacija. Ob sebi nimam glasbe, temveč prisluhnem ptičjemu petju. Gre za občutek, ki me prežame po teku. Bolečina kar naenkrat izgine.

Story: Ste imeli v vsem tem času že kdaj težave s poškodbami?

Ne, saj ne pretiravam. Sem človek zmernosti, sicer rada tudi malo prestopim mejo, vendar ne preveč. Poslušam svoje telo, zato mi je do zdaj uspelo obdržati zmernost. To ne pomeni, da varčujem z energijo, saj se rada utrudim, temu primerno pa se potem tudi nagradim.

Story: Si niti ne predstavljam, kakšna je bila potem šele nagrada po lanskem ljubljanskem polmaratonu. Kakšen pa je vaš tekaški cilj za letos?

Moj cilj niso maratoni, temveč gre bolj zato, da sem tega sposobna. Za maraton nikoli ne treniram, temveč je moj aktivni življenjski slog odraz rezultata, ki ga dosežem. Gre bolj za to, da sama sebi dokažem, da sem sposobna, ne da bi posebej trenirala.

Story: Lahko torej v kratkem med vašimi dosežki pričakujemo tudi maratonsko razdaljo? S kakšnimi tekaškimi izzivi bi se radi spopadli?

Seveda, v resnici si želim preteči maraton. Ni pa to napoved za letos. Mislim, da mi bo vmes postalo dolgčas, saj so tri ure in pol kar precejšnje obdobje. Raje imam hitre in eksplozivne dejavnosti. Z veseljem bi se udeležila atletskih tekmovanj za odrasle, peteroboja ali pa sprinta, kot pa recimo maratona. Je pa to ena izmed stvari, ki bi jih želela uresničiti v bližnji prihodnosti, še preden bom imela otroke. Poleg tega pa seveda tudi kakšen gorski tek, saj je bolj dinamičen in razgiban.

Story: Ali vam ob teku ustreza družba prijateljev? Morda raje tečete sami?

Nisem tipična ženska, ki rada teče s prijateljicami in vmes kramlja. Če se trenira, se trenira zares. Zato najraje tečem s fanti, tudi sicer se raje rekreiram s fanti, saj so boljša družba. Ob športu se rada prepotim, zato mi moška družba ob tem ustreza. S prijateljicami pa se dobim na kavi ali okusnem kosilu.

Story: Pa vam uspe dohajati tempo fantov?

No, večkrat oni težko dohajajo mene. (smeh) Ne, saj se hecam.

Story: Se vam ljubezen do gibanja zdi pomembna karakteristika vašega partnerja? Koliko je to povezano z dobrim odnosom?

Seveda, sploh si ne predstavljam, da se ne bi. Zarečenega kruha se sicer največ poje. Po mojem mnenju je to najbolj zadovoljiv način preživljanja prostega časa. Rada se tudi sprehajam, v tem nadvse uživam, med vikendi pa obiščem hribe. Ni potrebe po ekstremnih športih, poleg tega ni nujno, da sva prilepljena drug na drugega. Vendar da imava vsaj eno skupno aktivnost in se dohajava. Tako in drugače.

Napisala: Nika Arsovski
Fotografije: Goran Antley

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju