Sezona rdečih, sladkih jagod je na vrhuncu. Odpravili smo se k jagodarki Aniti Ani Pestator, ki v bližini Ljubljane že tretje leto goji skoraj hektar velik nasad različnih vrst (eko) jagod.
Jagodna zgodba Anite Ane Pestator se je začela že pred dobrim desetletjem. Zakaj pa ravno jagode, me je zanimalo. »To je se mi res zdi čudovit sadež, rada delam z zemljo, to mi daje energijo. To, kar delam, je garanje, zato moraš do tega res čutiti ljubezen,« je odgovorila Gorenjka, ki skupaj z možem Alešem skrbi, da je pridelek dober in kar se da bogat, če jima jo vreme ne zagode – letošnja pozeba jima je uničila kar 30 odstotkov pridelka. V svoji karieri je gojila približno 70 vrst jagod – ugotovila je, da je vsaka jagoda drugačna, zgodba zase. V pokušino sem dobila skoraj vse sorte jagod – za najbolj okusne bom pa označila jagode, ki so križanec med navadno in gozdno jagodo.
So na vaši mizi vsak dan jagode?
(Smeh) Da, čisto vsak dan. Vsi moji otroci imajo radi jagode.
Koliko sort jagod gojite letos na svojem posestvu?
Trenutno sedem, in sicer sorte elsanta, lia, mada di bois, joly, irma, clery in murano. Zame osebno je najboljša mara di bois. Med drugim imamo tudi 'križanca' - gozdno jagodo smo križali z navadno jagodo, kar je izjemno prestižen 'produkt'. Razmišljam, da se bom v svoji nadaljnji karieri osredotočila predvsem na gojenje te.
Po kakšnih merilih pa se odločate za sorte, ki jih gojite?
Sorte se ločijo po obliki, velikosti in okusu. Nekatere se obirajo bolj temno rdeče, nekatere bolj svetlo. Nekaj časa sem imela sorto, ki smo jo morali obirati čisto svetlo, drugače je bila zanič. Jagoda mora biti okusna, habitus mora biti dobro odporen proti vremenskim razmeram in na boleznim. Dobro je tudi, da bogato obrodi – po navadi sadika prvo leto da 30 dekagramov. Imela sem eno več rodno sorto, ko mi je sadika 'dala' več kot dva kilograma jagod.
So jagode najboljše za jesti takoj, ko jih utrgamo?
Ne, najboljše so takrat, ko stojijo dve uri. Moram pa še povedati, da jagod nikar ne shranjujete v hladilnik. Jagode namreč spuščajo svoj naravni plin etelen, v hladilniku pa sprejemajo tudi druge pline. In če damo jagode v hladilnik, se na jagodo vežejo vsi preostali okusi, kar ni dobro. Najbolje je, da so na sobni temperaturi. V hladilniku postanejo tudi prej plesnive.
Obiskujete izobraževanja ali je vse to znanje o jagodah praksa?
Vse je samo praksa. Sem samouk. Menim, da je treba naravo predvsem opazovati in jo poslušati. Vsaka sorta jagod se obnaša drugače. Predvsem pa je treba jagode poskusiti, jih spremljati, da jih ne utrgaš prehitro.
Kaj se je, odkar gojite jagode do zdaj, spremenilo?
V zadnjih desetih letih je velika težava, ker se je temperatura dvignila za približno dve stopinji. To pomeni, da ni več teh počasnih prehodnih obdobij – kar naenkrat smo s 5 na 20 stopinj Celzija ali obratno. Včasih sem lahko imela nasade čisto na prostem, zdaj je polovico nasada (pol)pokritega – letos smo naredili tunele, ki zgledajo kot PVC-strehe. S (pol)pokritim delom smo zelo zadovoljni in načrtujemo, da bomo prekrili tudi 'proste' dele.
Kakšna pa je razlika pri jagodah, ki jih gojite na prostem, in med tistimi, ki so pod tem pokritim delom?
Zunaj je zorenje počasnejše. So pa jagode, ki so 'notri', bolj okusne, ker nanje ne vplivajo nobeni vremenski, kot je recimo dež. Jagoda je namreč zelo, zelo občutljiv sadež. Če jagodo pere dež več dni, nima več tistega svojega pravega okusa.
Sezona sajenja jagod je sicer že mimo. A vseeno. Imate za nas kakšen nasvet za prihodnje leto?
Jagod ne sadimo v zemljo, kjer smo leto prej imeli krompir, paradižnik, deteljo. Je pa res, da različne sorte jagod različno uspevajo na določenih vrstah zemlje – mogoče ne uspevajo dobro, ker so ravno tam bolj vlažna, ilovnata tla. Drugače pa sama jagoda ne potrebuje veliko dušika, ampak potrebuje veliko kalija in kalcija – recimo gabezovi listi ga imajo veliko. Zdaj, ko smo v ekološki preusmeritvi, jagode prehranjujemo z gabezom. Liste namakamo v bazenu. Bolezni pa preprečujemo z njivsko preslico, ki jo prav tako namakamo. Pomagata pa tudi česen in čebula, ki preprečujeta razvoj plesni. Je pa pomembna tudi velika zračnost, da ti vetrič piha na mestu, kjer so jagode, ker potem je manjša možnost za razvoj bolezni. Med cvetenjem je treba jagode pogosteje zalivati. Ko pa se začnejo plodovi barvati, zmanjšamo zalivanje za 30 do 40 odstotkov. Je pa treba tiste jagode, ki so pod tuneli, enkrat več zalivati, ker je tam bolj toplo. Mi imamo vzpostavljen kapljični sistem.
Kdaj ste se odločili za preusmeritev iz integrirane pridelave v eko?
V bistvu že od samega začetka gojim jagode na takšen način, vendar nisem imela certifikata, saj ga je bilo treba plačati. Zdaj sem se pa odločila, ker ljudje danes zaupajo v ekološko znamko in zahtevajo papir, da imaš resnično eko izdelek. Jaz pa najraje vidim, da ljudje pridejo k meni v nasad, da jagode pred njihovimi očmi naberem. Je pa tudi res, da popolnoma ekološko nikjer na svetu ne more biti, ker je že samo ozračje polno takšnih in drugačnih škodljivih snovi.
Kakšna je razlika za med integriranimi in eko jagodami?
Če bi dali ekološko jagodo v analizo, ni na njej nobenih ostankov FFS (fitofarmacevtska sredstva), pri integrirani pa so, če nekdo prekrši karenco – torej čas, ki mora preteči od zadnjega tretiranja s fitofarmacevtskim sredstvom do spravila/žetve tretiranih rastlin oziroma prodaje na trgu. Jagode ekološke pridelave od trenutka, ko jih odtrgamo, ne zdržijo več kot dva, tri dni. Tiste, ki jih pa vidite na policah v trgovinah, so stare že približno šest dni. Verjetno komentar, s čim vse so špricane, ni potreben. Opažam, da so ljudje pripravljeni dati več denarja za dobro in domačo stvar. Predvsem populacija med 30 in 50 let. Naših jagod ni treba prati.
Kaj se dogaja, ko se sezona zaključi?
To se zgodi oktobra. Čeprav sem zadnjo jagodo enkrat pobrala celo v decembru. Jagode pustiš tako, kot so, jagod nič ne postrižeš, da imajo čim večjo listno maso, da preživijo zimo. Nič se ne zalivajo. One so takrat v času vegetacije. Največji problem za jagode je mraz brez snežne odeje.
Ne prodajate pa samo jagod kot takih. Kaj vse izdelujete?
Jagodni sok brez dodanega sladkorja, jagodni sirup s sladkorjem, jagodno marmelado, jagodno marmelado s črnim ribezom, jagodno marmelado z gozdnimi borovnicami, jagodno marmelado z malo pomaranče in limone ter diabetično marmelado. Vse marmelade pa vsebujejo samo približno osem odstotkov (eko) sladkorja. Včasih naredimo tudi jagodne piškote.
Danes je na vašo posest prišlo kar nekaj kupcev ...
Ja, kar nekaj jagod se proda v nasadu, večino pa prek skupnostnega nakupovanja Nakupujmo skupaj in sheme šolskega sadja v vrtcih in šolah, pa tudi domovom za starejše in manjšim bolnišnicam. Našo marmelado s črnim ribezom pa so uvrstili celo v Lidlov projekt Lojtrca domačih, prodali so jo v tednu dni.
Katera je najpogostejša zmota o jagodah, ki ste jo slišali?
Slovenci najpogosteje mislijo, da so jagode najboljše takrat, ko je veliko sonca in ko je 30 stopinj Celzija. Najboljša jagoda je takrat, ko je temperatura od 18 do 25 stopinj Celzija. Ker je bistvo v tem, da jagoda počasi zori in počasi nabira svoj sladkor.
Besedilo: Ksenija Sedej // Fotografije: Igor Zaplatil
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
