Andreja Šifrerja je "streznila" šele bolezen

Doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med. (Klinični oddelek za hipertenzijo), je opozorila, da le s pravočasno odkritim zvišanim krvnim tlakom in dobro zdravljeno hipertenzijo lahko 
preprečimo hude
posledice. (foto: Akr) Akr
Vir: Lady
30. 5. 2019

Legendarni pevec sicer svoje izkušnje ni v celoti razkril pred javnostjo, saj pravi, da je zdrav­stveno stanje posameznika stvar zasebnosti, vsekakor pa je priznal, da nikoli prej ni niti pomislil, da se bo kdaj srečal s tovrstno diagnozo, ki ga je presenetila.

Vse življenje je že aktiven športnik, tako si tudi danes druženja s prijatelji ne predstavlja brez partije tenisa, zato ga je dogodek izpred leta in pol, ko je bil primoran obiskati zdravnika, prizemljil in prisilil, da na svoje zdravje v zrelih letih pogleda iz druge perspektive. “Saj veste, kakšni smo moški, težko se spravimo k zdravniku, razen dokler nas kaj popolnoma ne udari po glavi.”

Ravno zaradi osebne izkušnje se je odločil, da tudi sam podpre globalno akcijo, v kateri v okviru Mednarodnega združenja za hipertenzijo in Svetovne lige za hipertenzijo sodeluje tudi Slovenija. Glavni namen akcije Mesec meritev maj (MMM) je izmeriti krvni tlak kar največjemu številu prebivalcev po svetu. V lanski akciji si je krvni tlak izmerilo okoli pet tisoč Slovencev. Akcija poteka pod vodstvom Združenja za hipertenzijo, Združenja zdravnikov družinske medicine, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Lekarniške zbornice Slovenije.

Na novinarski konferenci, ki je potekala v Mestnem muzeju Ljubljana in jo je organiziralo Združenje za hipertenzijo, so vodilni strokovnjaki predstavili problematiko in letošnje aktivnosti akcije Mesec meritev maj. Tudi letos bodo v zdravstvenih ustanovah in lekarnah po vsej Sloveniji potekale brezplačne meritve krvnega tlaka, s katerimi želijo med ljudmi povečati zavedanje pomena poznavanja vrednosti krvnega tlaka in jih spodbuditi k rednemu merjenju, tudi doma.

Hipertenzija je tihi ubijalec

Hipertenzija ali visok krvni tlak je eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih in ledvičnih bolezni ter najpogostejši vzrok umrljivosti na svetu, ki pa ga je s preventivnimi ukrepi, rednim merjenjem, zavedanjem in ustreznim zdravljenjem mogoče preprečiti. Hipertenzija je kronična bolezen, ki povzroči okoli 9,4 milijona smrti na leto. Glede na rast in staranje prebivalstva lahko pričakujemo, da bo številka še višja.

Po podatkih svetovnega združenja za hipertenzijo ima zvišan krvni tlak že vsak četrti, v Sloveniji pa že skoraj vsak drugi odrasel človek. V Sloveniji doživi možgansko kap okoli 4.400 ljudi na leto, okoli 2.100 jih umre. Še pogostejša je invalidnost. Srčni infarkt prizadene okoli pet tisoč bolnikov na leto, približno 700 jih umre. Vzrok hipertenzije je pri večini ljudi težko odkriti. V takih primerih govorimo o primarni ali esencialni arterijski hipertenziji. Dejavniki za njen razvoj, na katere lahko vplivamo, so prevelika telesna teža, čezmerno uživanje soli, čezmerno pitje alkoholnih pijač, premajhna telesna dejavnost, izpostavljenost škodljivemu stresu in kajenje.

“Glede na nove smernice za zdravljenje hipertenzije iz leta 2018 ostaja meja med hipertenzijo in normotenzijo 140/90 mm Hg, ciljni krvni tlak pa je za večino bolnikov zdaj 130/80 mm Hg. Zdravljenje mora potekati individualno, želja je, da se ciljni krvni tlak doseže čim prej. Velik delež predstavljajo nefarmakološki ukrepi in nato medikamentozno zdravljenje, kjer so nam v veliko pomoč kombinirane tablete, ki v eni tabletki združujejo 2 ali več sestavin iz različnih skupin zdravil za zniževanje krvnega tlaka. Zelo pomembno je, da imajo bolniki napisane točne odmerke zdravil, ki jih jemljejo. Le s pravočasno odkritim zvišanim krvnim tlakom in dobro zdravljeno hipertenzijo bomo preprečili hude posledice na ledvicah, ožilju, možganih in srcu in tako zmanjšali možnost srčnega infarkta, ledvične odpovedi in možganske kapi,” je pojasnila doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predsednica Združenje za arterijsko hipertenzijo, Slovensko zdravniško društvo.

Besedilo: A. P. K. // Fotografije: Akr

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri