Žirantka šova SIT, plesalka in mamica Ana Klašnja se ob polno zasedenem urniku že veseli prihajajočih praznikov. Tokrat bodo precej drugačni, saj bo s svojo družino prvič preživela te trenutke ob malem Jaši. Zaupala nam je, kaj ji pomenijo in kako jih bodo preživeli.
Žirantka šova SIT, plesalka in mamica Ana Klašnja se ob polno zasedenem urniku že veseli prihajajočih praznikov. Tokrat bodo precej drugačni, saj bo s svojo družino prvič preživela te trenutke ob malem Jaši. Zaupala nam je, kaj ji pomenijo in kako jih bodo preživeli.
Ana, znova vas lahko spremljamo na malih zaslonih. Kako doživljate svoje poslanstvo in delo?
Predvsem to ni moje edino delo. Moja prva ljubezen je balet. Blazno uživam na televiziji, ekipa je odlična in v tem času smo postali že pravi prijatelji. Nekako sem se navadila, da se nam vsako leto to dogaja in da iščemo talente. Res pa je, da tudi že aktivno plešem. Pred tremi tedni sem imela premiero in tako sem na odru že ves mesec.
Nekatere mamice si vzamejo čas, grejo na kavice, vi pa kar v službo? (smeh)
Ja, to sem že ves čas govorila in si rekla, da bom ta čas raje preživela na baletu. To mi pač veliko več pomeni. Vsi, ki poznajo balet, vedo, da kariera plesalca ne traja do 60. leta. Aktivna kariera me čaka le še kakšnih pet let, zato ne želim sedeti doma. Že tako sem dve presedela. (smeh)
Vaš sinček bo star sedem mesecev. Kaj je trenutno pri Jaši v ospredju?
Načeloma ne želim veliko govoriti o njem, ampak zdaj smo se začeli premikati in jesti gosto hrano. Se uvajamo in preizkušamo nove recepte. (smeh)
Kakšni so vajini dnevi glede na to, da ste polno zaposleni?
Roko na srce, nisem tako zaposlena, kot zveni. (smeh) Ja, seveda imam dve službi in otroka. Ampak pri baletu so treningi takšni, da solistične vaje potekajo dve do štiri ure na dan in potem greš domov. V baletu nismo vpeti 14 ur na dan, razen morda tik pred premierami, ko so vaje z ansamblom in vse, kar spada zraven. Res pa je, da zdaj z otrokom odkrivam nove stvari. Vsak dan se naučim nekaj novega, tako kot Jaša.
Kdo vama največ pomaga?
Najbolj moram pohvaliti babice. Še zlasti Mihovo mamo. Res se zavzame in nama precej pomaga. Ko sva oba zaposlena, nama priskočita na pomoč obe babici in oba dedka. Ampak Mihova mama je res nenadomestljiva.
Kaj pa želja po kakšnem naraščaju?
Joj. (smeh) Ne me to zdaj spraševati.
Počasi se približujemo praznikom in veselemu decembru. Kaj vam pomeni ta čas in kako ga doživljate?
To bo prvič, da bomo trije, in vem, da so prazniki zelo pomembni zaradi otrok. Da se jim da prave vrednote, da začutijo pomen družine. Zdi se mi, da jih bova z Mihom zaradi tega še lepše doživela in se morda še bolj posvetila tem praznikom kot v prejšnjih letih. Včasih res pretirano norimo v prazničnem času, ker se takrat največ dogaja in imamo največ obveznosti, dela in pozabimo na te vrednote. Če imaš doma malo bitje, pa mislim, da je že zaradi njega treba vsako leto dajati temu večji pomen. Zdi se mi zelo pomembno, da je družina skupaj vsaj ob takšnih trenutkih.
Kako pa se spominjate svojega otroštva in kako ste kot deklica doživljali te praznike?
Vedno sem se jih veselila. In družina je bila skupaj. In takrat, tudi če je kdo komu kaj zameril ali če je bil kdo s kom sprt, so se te slabe misli izgubile in vsi so se potrudili, da smo se imeli lepo. V spominu imam lepe praznike in veselje.
Ste praznovali prihod Miklavža, Božička, Dedka Mraza?
Moja mama je vedno poskrbela, da je Miklavž kaj pustil v čeveljčkih, da je Božiček kaj nastavil pod smrekico in še Dedek Mraz. Iskreno, moja mama mi še danes prinese darilce od Miklavža. Vsako leto ji rečem: Mama, saj ni treba. Po drugi strani pa me zelo preseneti in razveseli.
Bo letos jelka prava ali umetna? Kakšen odnos imate do tega?
Sem bolj za naravne jelke, ampak odvisno, s kakšnim namenom. Enkrat sem zasledila, da so našli rešitve za jelke v lončkih. To pomeni, da jih potem znova posadijo. To je precej ekološka zadeva, ki mi je všeč. In v tem primeru sem zagotovo za takšno rešitev. Ker narava je narava in ni je čez naravno jelko. Tudi če ni pravilnih oblik. Ampak najlepše v življenju so nepravilne oblike. Pri nas doma imamo sicer že vrsto let umetno, kar je najlažje. Vsa ta leta je ista in sam pri sebi si rečeš, da zaradi umetne, ki jo imaš, ne bodo posekali še ene več.
Kaj pa recimo božič? Ste kdaj postavljali jaslice, jih obiskali v cerkvi in kako gledate na to?
Seveda, čeprav nimam opravljenih zakramentov. Ob praznikih so mi ta izročila zelo lepa. Vse razumem, in tudi če ne verjameš v cerkev kot institucijo, najdeš neki razlog, da ti je to blizu. Tako vernim kot nevernim. Vsak lahko najde nekaj, kar se navezuje na njega. Nekaj, zaradi česar mu bo lažje živeti in bolj smiselno živeti. V bistvu se mi zaradi tega zdijo običaji, povezani s prazniki, zelo pomembni. Velikokrat sem šla tudi k polnočnici in obiskala cerkev za veliko noč. Zdaj, ko imam otroka, pa se mi zdi, da bom še bolj negovala to tradicijo. Želim, da je tudi on deležen del tega. Sicer ne bo imel dobesedno krščanske vzgoje, ampak želim si, da spozna in začuti tudi te vrste ljubezen.
Kakšna darila bodo letos pod jelko?
Prijateljica je letos začela izdelovati pentlje za deklice in metuljčke za dečke. Z njo sodelujem in s tem bom obdarila tiste, ki imajo otroke. Darila so vedno nekako bolj za mamice kot za otroke, če pogledam s tega stališča. (smeh) Pri darilih se zdaj pri meni vse vrti okoli otrok, večina mojih prijateljev ima otroke in starši so najbolj veseli, če dobijo kaj za otroka. Že lani in tudi letos bom brskala po spletni strani Mali zakladi. Tam imajo tako lepe stvari.
Kaj menite o lučkah, ki se bodo prižgale?
Obožujem mestni utrip v času božiča. Všeč so mi, čeprav nimam veliko časa hoditi po mestu. Pa kljub vsemu upam, da mi bo uspelo. Čeprav je Jaša tako majhen, da je to ob večernih urah skoraj nemogoče. Ljubljana je v decembrskem času prekrasna in lahko konkurira drugim velikim prestolnicam.
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
