Pomlad je tik pred vrati.
Ptice nas razveseljujejo s čivkanjem, na plan so pogledale že prve cvetlice, na nebu pa se smehlja toplo sonce. Sonca in prijetnih temperatur se veseli tudi glasbenica Alya, ki pa v zimskih mesecih ni imela kaj dosti časa za spanje. Glasbenica namreč predstavlja svoj novi album 'Iz dnevne sobe', na katerem bo pestra bera nepozabnih hitov v novi preobleki.
Story: Pred časom ste začeli pisati novo poglavje v življenju. Po vseh ovirah ste stopili na novo pot, je na vašo prenovljeno 'podobo' vplivala izkušnja s hudo boleznijo?
Mislim, da se določene stvari v življenju preprosto poklopijo. Zagotovo te določene preizkušnje prebudijo, popolnoma spremenijo. Znano je, da ljudje po bolezni ali težki preizkušnji popolnoma spremenijo svoje mišljenje, pogled na stvari. Začnejo bolj ceniti življenje, se ustaviti, ozreti okrog sebe in občudovati ta svet, namesto da brezglavo hitijo naokrog. Ljudje smo zanimiva sorta. Nekaj časa se nas lahko ta novi način drži, potem pa hitro pademo v stare vzorce vsakdana. Ravno tega si ne želim.
Odločila sem se, da si želim ohraniti spremembo. Rada bi opravila s starimi vzorci. Ljudje na splošno živimo po avtopilotu, navadi. Namesto da bi stopili na novo pot, se raje držijo starih navad, saj jih je strah stopiti iz cone udobja. A v tem primeru se ti ne more zgoditi prav nič novega. Zame je to še novo. A spremembe na vseh področjih so zelo očitne. V glasbi sem se na neki način vrnila k svojim koreninam. Spet občutim energijo, ki je bila prisotna na začetku.
Story: Dejali ste, da ste sprejeli nekaj korenitih sprememb. Še danes prisegate na jogo in meditacijo?
Jogo sem nekoliko opustila, meditiram pa še vedno dvakrat na dan. Veliko stvari se je spremenilo. Na koncertih v sebi občutim večji mir. Sem bolj osredotočena, umirjena. To ne pomeni, da so moji koncerti postali mirni, daleč od tega, še vedno so energični, pravi žur. Točno vem, kaj delam. Nimam treme, no, malo me že požgečka, a sem samozavestna.
Story: Je mirnost posledica kilometrine?
Zagotovo. Morda pa tudi stabilnosti. Notranje samozavesti. Odkar meditiram, se je to le še okrepilo. Menim, da bi to moral preizkusiti vsak. Da najde sebe, svoje bistvo.
Story: Težko si je predstavljati, da bi vam kdaj primanjkovalo samozavesti, vsaj glede na vašo prezenco na odru.
Vsi smo le ljudje. Spominjam se, da sem včasih navzven delovala povsem drugače, kot pa sem občutila znotraj. Sem le človek, imam slab dan ali pa me kaj razdraži. Mlajši ko si, bolj ti stvari pridejo do živega. Starejši ko si, bolj se lahko kontroliraš, se spoprimeš z izzivi. Vidiš, da je vse za nekaj dobro, medtem ko ti je lahko včasih že najmanjša malenkost porušila svet. A kljub temu imaš veliko ljudi s kilometrino, ki se ne posvečajo sebi. Tako se jim ti vzorci že leta in leta ponavljajo.
Story: Ali se po bolezenski preizkušnji bolj zavedate, da se je treba posvečati tudi sebi?
V glavi imamo preveč informacij. Na vsakem koraku nas spremljata glasba, hrup. Mislim, da moraš biti tudi malo sam, s svojimi mislimi. Se ukvarjati sam s sabo.
Story: Telefoni nas pri vsem tem pogosto ovirajo. Kako navezani pa ste vi na mobilno napravico?
Uh, brez telefona ne morem nič. Kontroverzno življenje, ne?! Po eni strani se trudiš ohranjati ravnotežje, mirnost, po drugi strani pa si nenehno vpet v družabna omrežja. Sama sem na njih močno prisotna, a me ves čas opominjajo, da bi morala biti še bolj. A ne gre le za poplavo omrežij, že v trgovini se police šibijo pod težo izdelkov. Poplavilo nas je! Zagotovo pa bo prišlo do preobrata. Takrat bodo ljudje bolj cenili to, kar občutijo, kot to, kako so videti.
Story: Do kod pa družabna omrežja spustite v svoje življenje? Kam nimajo več vstopa?
Zdi se mi, da tako veliko dam, a obenem želim zasebno življenje ohranjati zase. To je edino, kar mi ostane, in tega se močno zavedam. Zdi se mi, da če tako čutiš, ni prav, da odpiraš vrata v svojo zasebnost. Ravnati se moraš po svojih občutkih. Do zdaj so mediji zelo spoštovali mojo zasebnost, prav tako tudi oboževalci.
Story: Pomlad je skorajda tu. Že občutite metuljčke v trebuhu?
Seveda. Povsem zaljubljena hodim po svetu. Zdi se mi, da se zaljubim kar v vsako stvar, ki se je lotim. Zaljubljena sem v novo ploščo, ljudi, s katerimi delam, v koncerte. Pred kratkim sem se preselila, snujem pa tudi že nov dom. Veliko se dogaja.
Story: Slišala sem, da imate za svojo boljšo polovico kar precej visoke kriterije. Je to res?
Zelo visoki kriteriji! Zdi se mi, da je pri vseh tako. Všeč so mi tihi in močni moški, dosti bolj kot ekstrovertirani in podivjani. Raje imam moškega, na katerega se lahko naslonim, zanesem. Takšnega, ki v življenju predstavlja steber. Ima karizmo. Ne potrebuje veliko govorjenja, da pokaže svoja občutja.
Story: Smo ljudje na svetu zato, da delujemo v dvojini, ali se dobro znajdemo tudi povsem sami?
Najprej moraš biti sam sebi dovolj. Če sam nisi srečen, drugega niti ne moreš osrečiti. Lepo je v dvoje, a to takrat, ko oba vesta, kdo sta. Če en sam ni prepričan, bo lahko problem. Lepo je videti zaljubljene pare, a je najprej treba biti srečen sam.
Story: Vem, da ste z mamo zelo tesno povezani. Vas že kaj priganja, češ da je čas za vnuke?
Joj, ves čas! Kdaj boš imela otroka? A lahko že kaj pripravimo? Si že kaj razmišljala o tem? (smeh) Pa ne le mami. Tudi drugi. Sem karierist. Kariero postavljam na prvo mesto. Zdi se mi neodgovorno, da bi otroka ves čas varovale babice. Želja po otroku mora biti res močna, da storiš tak korak. Vem, da bom nekoč to občutila tudi sama. A trenutno se posvečam karieri.
Story: Marsikateri glasbenik mi je že zagotovil, da so prav albumi njegovi otroci.
Točno tako! To je moj otroček. (smeh) Ravno zadnjič sem se pošalila, da sem rodila. Da imam otroka. Novo ploščo.
Story: Je glasba tisto, kar vas izpopolnjuje?
Ne čutim praznine. Prostega časa skoraj nimam. Poleg koncertov in snemanja albuma imam še številne druge projekte. Če močno začutiš, da si želiš otroka, se brez dvoma v urniku najde tudi prostor za to.
Story: Pa si predstavljate, da boste mikrofon nekoč zamenjali za umazane pleničke?
Takrat se bom morala za nekaj mesecev posloviti od glasbe. A verjetno bom mamica, ki prav dolgo brez odra ne bo zdržala. A moje glasbene kolegice so mi zatrdile, da se vse izide. No, bo pa preteklo še kar nekaj časa, preden bom mikrofon zamenjala za plenice.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Tibor Golob
