Ajda Smrekar se sprosti v Tivoliju

7. 5. 2016
Deli
Ajda Smrekar se sprosti v Tivoliju (foto: Goran Antley)
Goran Antley

Zadnje mesece je življenje za igralko Mestnega gledališča ljubljanskega in ljubko Zalo v nanizanki Ena žlahtna štorija zelo pestro.

Od jutra do večera snema, ima vaje v gledališču, igra v tekočih predstavah, sinhronizira risanke, snema za radio ... Vmes pa se razvaja z malimi stvarmi ter skrbi, da ne zboli.

Lahko rečemo, da se zadnje mesece vaše življenje na polno odvija na relaciji gledališče–Brda–studio, kjer snemate nanizanko Ena žlahtna štorija?

Moje življenje sta trenutno oder in kamera. Tako je pravzaprav že dobro leto dni. Imam zelo pester urnik in na srečo še vedno uživam. Snemanje se nam konec aprila izteče, sem pa tudi tik pred premiero predstave Tri zime, ki jo režira naša direktorica Barbara Hieng Samobor.

Bo maj vaš mesec?

Maj bo veliko bolj sproščen, začnem na novo študirati za predstavo Bella figura Yasmine Reza, ki bo na sporedu prihodnjo sezono.

Kako si v natrpanem urniku privoščite nekaj povsem zase?

Prejšnjo nedeljo sem na primer imela prosto popoldne. Bil je čudovit sončen dan, zato sem si skuhala kosilo in se z njim odpravila v Tivoli. Razgrnila sem odejo in se na sončku učila tekst. V glavnem pa je tako, da snemam, imam vaje v gledališču, igram v tekočih predstavah, sinhroniziram risanke, snemam za radio ...

Ste v intenzivnem obdobju svojega življenja?

Prav gotovo. Ob vseh obveznostih mi je uspelo še magistrirati, s čimer sem se razbremenila, saj sem končno zaključila šolanje. Prijatelji pa se že šalijo, na katero fakulteto se bom zdaj vpisala. Zame je to osebna zmaga in kljukica, da sem zmogla.

Kje se zdaj bolje znajdete: v osebnem življenju ali tistem, ki se navezuje na delo?

V osebnem življenju se trenutno zelo dobro znajdem, saj ga nimam praktično nič. Pri delu sem našla neki svoj ritem oz. način, da vse to zmorem in ne zbolim. Med snemanjem so vsi igralci zboleli že po dvakrat, prav tako v ansamblu, in zelo vesela sem, da so vsi ti virusi in bakterije šli mimo mene. Zadnjič sem se pogovarjala s producentom Štorije, da si bolezni zdaj, ko zaključujemo snemanje in moram posneti še ogromno scen, niti ne morem privoščiti. Sem pa mu že prvo sezono obljubila, da bom zmogla tempo in ne bom zbolela, tako da se tega držim.

Vam je sploh uspelo praznovati rojstni dan?

Nekaj dni pred rojstnim dnem so me presenetili moji prijatelji še iz plesnih časov. Šla sem zelo zgodaj spat, saj sem bila na smrt utrujena, ko mi je malo po sedmi zvečer pozvonilo na vratih. Zbrana je bila celotna druščina. Prinesli so pijačo, hrano, torto in darilo. Bila sem povsem zmedena, sploh nisem vedela, kako naj se obrnem. Preživeli smo čudovit večer, praznovali pa smo še lanski rojstni dan, saj mi ga zaradi obveznosti še ni uspelo. Ob pol dveh zjutraj sem jih prosila, naj gredo domov, da grem spat. Na srečo so razumeli.

Ste proslavili tudi uspešno opravljen magisterij?

Takoj po zagovoru magisterija sem šla nazaj v studio snemat. Ko sem prišla, sem na ves glas zavpila: "Magistrirala sem!!!" Primož Forte (Gušto) in Ranko Babić (Ibro) sta me slišala v zgornje nadstropje, kjer sta počivala, saj sta imela pavzo med sekvencami: "Ajda je prišla nazaj, uspelo ji je. Gremo dol." Vsi so odložili delo, skupaj smo odprli viski in nazdravili. Na rojstni dan smo snemali v Brdih. Ko se je po vaseh razvedelo, da imam rojstni dan, sem od domačinov dobila domače vino in štrudelj ter polno domačih dobrot. Snemali smo sekvenco, ki jo je režiser nekoliko prerežiral. Ni mi bilo jasno, zakaj, ampak za čuda nisem kaj preveč vrtala. Izkazalo se je, da je šlo za presenečenje, saj mi je ekipa pripravila torto in zapela Vse najboljše. Vse imamo posneto. Zvečer pa sem imela še predstavo in nazdravila še s kolegi.

Suzana Golubov

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju