Behzad Behnam: "Biti srečen ni težko"

“Sem zelo pazljiv pri slikanju. Vse preproge ostanejo čiste.“ (smeh)” (foto: Foto: Igor Zaplatil) Foto: Igor Zaplatil
Vir: Story
8. 6. 2019

Medtem ko sva se sprehajala med čudovitimi pisanimi slikarijami, sem imela možnost bolje spoznati iranskega slikarja Behzada Behnama. Ljubljanski grad se je obarval v barve in duh starodavne Perzije, za kar so poskrbele prave mojstrovine iranskega umetnika.

Ljubljanski grad se je obarval v barve in duh starodavne Perzije, za kar so poskrbele prave mojstrovine iranskega umetnika. Njegov prepoznavni slog orientalskega fovizma v popolni harmoniji perzijske kaligrafije, katere plod je slikarska barvita poezija. Zaradi svoje interpretacije umetnosti je bil že pred leti izgnan iz države, svoj novi dom pa je našel v deželi največjih umetnikov, Franciji. V svojem francoskem ateljeju ob jutranjih žarkih ustvarja mojstrovine, svoje znanje pa prenaša tudi na učence. Njegova žena se pogosto vrača v Iran, medtem ko sam, čeprav ga pri ustvarjanju navdihuje prav Bližnji vzhod, v domovino ne sme.

Story: Vam je bila ljubezen do umetnosti položena v zibelko?

Moj oče je bil velik umetnik, ki je rad poustvarjal klasične mojstrovine Michelangela, Tiziana … Veliko je potoval, tako v Italijo, Rusijo kot Francijo, in vedno je poustvarjal dela, ki jih je ob teh obiskih občudoval. Ljubezen do umetnosti imam v genih. Še kot otrok se spominjam, da se je v prostem času skril v svoj atelje in slikal. Morda sem se prav po njegovi zaslugi zaljubil v slikanje.

Story: Nekje sem prebrala, da ste že vse od malih nog želeli postati slikar.

Res je. Že kot otrok sem želel biti slikar, ko mi je bilo 14 let, sem staršem prikril, da obiskujem umetniško akademijo v Genovi, kjer smo takrat živeli. (smeh) Moj oče namreč ni želel, da postanem slikar. Rad je slikal, a zanj je bilo to le hobi. Želel je, da opravljam poklic diplomata. A to je zame lažniv poklic, moje slike pa so iskrene. Kljuboval sem mu. Ko sem živel v Bruslju, sem študiral zgodovino in politiko, zvečer pa obiskoval akademijo. Ni bilo lahko, a me zaradi velike strasti do umetnosti to ni motilo.

Story: Se spominjate, koliko ste bili stari, ko ste naslikali svojo prvo sliko?

Joj, ne. (smeh) Morda osem, devet let.

Story: Kdaj ste se odločili, da boste slikar?

Morda prav med življenjem v Bruslju. Slikanje na akademiji me je tako navdušilo, da sem se odločil: To želim početi. Moj stil se je skozi leta razvijal. Sprva me je navdihovalo barvito steklo, potem sem se počasi premaknil v kaligrafijo. Nisem želel poustvarjati klasične kaligrafije. Slikarji po navadi spremenijo svoj slog vsakih nekaj let. Potreboval sem dolga leta študija, da mi je uspelo zgodovinske besede zaobjeti s sliko. Vsaka pesem je ponazorjena s svojimi barvami.

Story: Je morda kateri izmed obiskovalcev kaligrafijo na slikah že povezoval z verskim ozadjem?

Seveda, to se pogosto dogaja. Zelo zmotno je prepričanje, da gre za kaligrafijo z Bližnjega vzhoda, ki izhaja iz Korana. To ni res, moje slike navdihujejo pesmi slovitih pesnikov. Pesmi so navadno filozofske, ljubezenske. Velikokrat tudi družbeno kritične.

Story: Kaj vas navdihuje?

Ne vem. Je kot nuja, moram slikati. Veliko je reči, ki jih imam povedati, vendar jih ne morem izraziti z jezikom. Moje barve, oblike ... Vse to se kaže v mojih slikah. Svoje misli izražam v glavi. Sem zelo srečen človek in s svojimi umetninami želim širiti srečo.

Story: Se ob vsaki sliki spominjate časa, občutka, ob katerem je nastala?

Seveda. Z lahkoto se spomnim trenutka, v katerem je slika nastala. Ko nekaj, kar je bilo zasidrano globoko v meni, pride na plan, potem tega ne morem več zajeziti.

Story: Kako pa je na vaše umetnine vplivalo okolje, v katerem ste odrasli?

Močno me je zaznamovalo. Barve preprog, studio mojega očeta, hiša, v kateri smo živeli. Starodavne iranske hiše s čudovitimi vitraži vseh barv. Odrasel sem v hiši, polni barv.

Story: Si predstavljate življenje brez barv?

Ne, brez barv ne morem živeti. Že ob pogledu skozi okno ne vidim le zeleno-rjavega drevesa, temveč veliko odtenkov zelene in rjave. Celo gibanje listov lahko spremeni vse.

Story: Svet danes potrebuje več barv?

Seveda, s svojimi slikami želim prav to. Biti srečen ni težko. (smeh) Na svetu je veliko težav, vendar pa je po drugi strani ogromno pozitivnih stvari. Narava. V vsakem izmed nas se skriva pozitivna plat, že to je razlog za dobro voljo. Prav to iščem v ljudeh.

Besedilo: Nika Arsovski // Fotografiji: Igor Zaplatil

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story11/2019

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 11/2019

Story 11/2019, od 23. 05. 2019

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri