Naravna sladkarija, zapakirana v slamico, narejena pa iz slovenskega medu in sadja. Uporaba je preprosta, srkajo pa jo radi tako otroci kot odrasli. Miha Jedlovčnik in Aljaž Tršar sta idejo predstavila poslovnemu angelu Damjanu Vebru, ki je idejo takoj posvojil in izdelek je kmalu ugledal luč sveta.
Pogovarjali smo se z Aljažem, ki nam je predstavil njihovo poslovno zgodbo, sicer pa lahko Medenke najdete na policah Štartaj Slovenija v megamarketih Insterspar, njihovo zanimivo zgodbo pa ste lahko tudi gledali v oddaji Štartaj, Slovenija na Pop TV.
Kako ste dobili idejo za Medenko? Ste najprej nameravali izdelek uporabiti za kaj drugega, na primer za sladkanje čaja?
Izdelek Medenka se je najprej tržil v gostinskih lokalih ob čaju in kavi. Šele pozneje so nam gostinci povedali, da se v njihove lokale vračajo starši z otroki in jim kupujejo Medenke kot sladkarijo. Takrat smo po podrobni analizi trga ugotovili, da na policah trgovin ni podobnega izdelka, zato smo se lotili razvoja Medenke v to smer. Medenka se sicer lahko uporablja tudi kot preliv za sladoled, palačinke, skuto in sadje.
Otroci so navdušeni nad vašim izdelkom. So pokazali veliko zanimanje za to sladkarijo?
Otroci so naravnost navdušeni. Na prvi pogled jih prepričajo oblika (slamica) in žive barve. To v njih zbudi zanimanje, saj je nekaj novega in drugačnega. Seveda pa je najpomembnejša vsebina. Zelo smo veseli, ko vidimo odzive otrok na okus. Otroci so vedno iskreni, in če oni rečejo, da so Medenke dobre, potem bo že držalo.
Ste bili že prej v podjetniških vodah ali ste imeli službe – kje, kaj ste delali? Ste službe obdržali ali ste se posvetili le podjetništvu?
Po končanem študiju likovne umetnosti sem začel delati v šoli, Miha pa se je odločil za magistrski študij prava. Leta 2014/2015 je bilo v šoli skoraj nemogoče dobiti redno delo. Miha se je medtem odločil za podiplomski študij prava ob zavedanju, da tudi pravniki težko najdejo zaposlitev. Vse pogosteje sva se zato pogovarjala o podjetništvu. Ti pogovori so na začetku bili le sanjarjenje, vendar so bili vse bolj pogosti. Tudi podjetniške ideje so postajale čedalje bolj dodelane. Za podjetniško pot sva se nazadnje odločila tudi zato, da si ustvariva svojo lastno zaposlitev in ne čakava na boljše čase.
Prebrala sem, da vam je pomagal poslovni angel – kako ste se našli, kakšna je ta izkušnja?
Z Damjanom smo se prvič srečali na predstavitvi pri poslovnih angelih, kjer sva z Aljažem iskala kapital. Po končani predstavitvi je Damjan takoj pristopil in zapletli smo se v pogovor. Damjan je prepoznal potencial in že v kratkem smo se dobili na sestanku. Za naju je bil to velik šok, saj sva že na prvi predstavitvi 'dobila' investitorja. Hkrati pa sva dobila veliko potrditev, da je izdelek dober in ima potencial. To srečanje si bomo zapomnili za vse življenje.
Kako ste se spomnili, da bi med zapakirali v slamice?
Nekoč smo sedeli v prijateljičini kavarni in pili čaj. Ob slajenju čaja z medom se je prijateljica Pija, lastnica kavarne, popackala. Ugotovili smo, da je med pakiran v skrajno nepriročno embalažo in da na tem področju že vrsto let ni nikakršnih inovacij. To nama je dalo misliti.
Sklenila sva, da bova poskušala rešiti problem mikropakiranja medu. Med in slamica sta se po naključju znašla na mizi, ko sva v kavarni pila čaj in limonado ter razmišljala o primerni rešitvi.
Kje nabavljate med, kakšen med kupujete?
Uporabljamo izključno slovenski med. Od tega ne odstopamo. Zakaj bi kupovali med drugje, če imamo v Sloveniji ene izmed najkakovostnejših. Kakovost izdelka nam je na prvem mestu. Za zagotavljanje kakovosti potrebujemo kakovostne surovine. Vemo, da bi lahko iz tujine dobili cenejši med, in to tudi do dva- ali trikrat. Ampak cena ni vse. S tem, da uporabljamo samo slovenski med, spodbujamo tudi slovensko čebelarsko tradicijo in slovenske čebelarje. Med nabavljamo pri Čebelarstvu Pislak Bali. Njihovo strokovno znanje in količina medu, ki jo pridelajo, nam zagotavljata kakovosten slovenski med v dovolj velikih količinah. V izdelku uporabljamo cvetlični med, saj je najbolj nevtralnega okusa in se najbolj sklada s sadjem, ki ga dodajamo. In seveda, lahko ga dobimo v dovolj velikih količinah.
Sadje je liofilizirano, kaj to pomeni? Kakšen je postopek?
V našem izdelku uporabljamo liofilizirano sadje. Gre za poseben postopek sušenja sadja, ki poskrbi, da sadje ohrani kar 97 odstotkov vseh svojih vitaminov in mineralov. Za nas to pomeni, da lahko otrokom ponudimo 'zdravo' sladkarijo, ki je odličnega okusa. Liofilizacija ali sušenje z globokim zamrzovanjem je postopek, s katerim iz plodov odstranimo vodo. Ohranimo pa njihovo strukturo, aromo, barvo, minerale in vitamine, ki bi jih po drugih postopkih sušenja poškodovali. Skozi proces liofilizacije se ohrani vse. Postopek je počasen in porabi trikrat več energije kot konvencionalno sušenje, zato ga uporabljamo le za občutljive in drage vrste sadja. Liofilizacija temelji na zamrznitvi vode v plodovih, ki ji sledita zmanjševanje tlaka in dodajanje dovolj velike količine toplote, da zamrznjena voda v plodovih sublimira neposredno iz trdnega v plinasto agregatno stanje. Pri postopku liofilizacije temperatura ne preseže +30 °C.
Kje imate proizvodnjo, delate sami?
Proizvodnjo imamo v Slovenski Bistrici. Prostor nam je zagotovila Občina Slovenska Bistrica, ki pomaga spodbujati mlade podjetnike in start upe. Pomagali so nam celo tako, da so predčasno obnovili prostore, v katerih je zdaj proizvodnja. Prostore smo potrebovali zaradi projekta Štartaj Slovenija, in sicer za zagotavljanje večjih količin Medenk, ki se prodajajo v Intersparih po vsej Sloveniji. Za zdaj je proizvodnja polavtomatska, zato smo najeli študente, da nam pomagajo. Trenutno pri nas študentsko delo opravlja šest študentov. Oba še vedno delava v proizvodnji, tako nas dnevno Medenke dela osem ljudi. V kratkem bomo proizvodnjo avtomatizirali, saj smo del investicije namenili tudi za to. S tem bomo lahko zagotavljali tudi večje število Medenk in se v prihodnosti širili tudi na tuje trge.
Besedilo: Eva Jandl // Foto: Igor Zaplatil
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
