V Skupini B se bodo pomerile ekipe Portugalske, Španije, Maroka in Irana. Bolj podrobno jih predstavljamo v nadaljevanju.
Portugalska
Svetovna lestvica: 4. mesto
Ko gre za nogomet, med drugim seveda takoj pomislimo na Portugalsko. Vedno so bili v krogu favoritov, imeli so vrhunske nogometaše (spomnimo se Figa) in dobro moštvo, a tega nikoli niso znali unovčili – do evropskega prvenstva 2016 v Franciji. V podaljšku finalne tekme so namreč z 1: 0 premagali gostitelje, zlata vreden gol pa je dosegel Eder.
Na evropski prestol jih je popeljal selektor Fernando Santos. »Med nami vlada neskaljeno sožitje. Ni lahko uskladiti 25 različnih glav in ustvariti vrhunsko ekipo, mi smo jo. Verjamem v igralce in zastavljeno delo,« je Santos prepričan o vrhunski kakovosti reprezentance. Njegov optimizem skriva tudi tiho željo, ki jo je prevzela vsa portugalska javnost. Radi bi se postavili ob bok Špancem in ponovili njihov dosežek iz leta 2010, ko so edini do zdaj naslovu evropskega dodali še naziv svetovnega prvaka. Morda se jim bo celo posrečilo.
Največje breme za dosego visoko postavljenega cilja je upravičeno na plečih Cristiana Ronalda. Ni ga treba posebej predstavljati, je dostojen naslednik Luisa Figa, je eden od najboljših igralcev na svetu. In z več kot 600 goli za klub in reprezentanco natančen strelec. Poleg vsega mu ob vseh priznanjih in nagradah manjka samo še naslov svetovnega prvaka. To je torej dovolj razlogov za to, da si želi končno dvigniti tudi znameniti pokal svetovne nogometne zveze FIFA. Ronaldo seveda ne bo osamljen na zelenici, Portugalska ima izvrstno moštvo. Tu so še branilec Bruno Alves, ki zna zatresti tudi mrežo, vezist in hrbtenica reprezentance Joao Moutinho, ki pri 31 letih lahko še veliko pokaže, pa krilni igralec Lazia Luis Nani, napadalec Andre Silva, v Braziliji rojeni Kepler Laveran de Lima Ferreira, bolj znan kot Pepe …
Španija
Svetovna lestvica: 8. mesto
Španija je doživela podobno zgodbo kot Portugalska. Z močno ekipo je bila desetletja v krogu favoritov, na vrhu pa nikoli. Po četrtem mestu na svetovnem prvenstvu leta 1950 je minilo več kot pol stoletja, da so se končno izkazali na zelenici. Čakanje se je končalo z dvema naslovoma evropskih prvakov in svetovno krono 2010.
To je bila zlata doba španskega nogometa. Pod vodstvom legendarnega Vicenta Del Bosqueja so Španci leta 2008 slavili zmago v finalu evropskega prvenstva in s Torresovim golom premagali Nemčijo. Dve leti pozneje so v Južni Afriki v finalu premagali Nizozemsko in posegli še po naslovu najboljših na svetu, leta 2012 pa v Kijevu ubranili naslov evropskega prvaka. Prepričljivo so s 4: 0 nadvladali Italijane.
Dve leti pozneje v Braziliji pa so šokirali javnost ter se osmešili z igro in izpadom v skupinskem delu. Očitalo se jim je, ker niso šli v korak s časom in ker so zamujali s pomladitvijo moštva. Te se je lotil selektor Julen Lopetegui in pošteno premešal moštvo. Na eni strani so 'veterani' Sergio Ramos, Gerard Pique, Sergio Busquets, Andres Iniesta in David Silva, ob katere je trener postavil mlade zvezde, ki so zasijale na mladinski ravni. Mladi in stari so se ujeli, reprezentanca se je pobrala in je spet nevarna. Kvalifikacije so se opravili brez poraza in zmleli tudi Italijo.
Igro bo vnovič vodil kapetan in pravi vodja moštva Ramos, ki kot osrednji branilec zna dosegati tudi gole, pogosto takrat, ko je najpomembnejše. V oporo mu bo nogometni čarodej Silva, pomembno vlogo bi lahko imel Isco. Šale ne bo, kaj zmorejo in znajo, bodo morali pokazati že na otvoritveni tekmi skupine, ko se bodo pomerili s Portugalci.
Maroko
Svetovna lestvica: 42. mesto
Maroko je stopil na svetovno sceno šele po osamosvojitvi leta 1956. Do takrat so njihovi nogometaši nosili kolonialni dres francoske izbrane vrste. Na svetovnem prvenstvu so do zdaj nastopili le štirikrat, po štirih neuspešnih kvalifikacijskih nastopih bodo po 20-letnem premoru med najboljšimi petič.
Skromno število nastopov na največjem nogometnem spektaklu ne pomeni tudi skromnega znanja. Največji uspeh so dosegli ob drugem nastopu med najboljšimi leta 1986, ko so ob slovitih tekmecih Angliji, Poljski in Portugalski presenetljivo zmagali v skupini in se prebili v drugi krog. Potem jih je z 1: 0 izločila Zvezna republika Nemčija.
V osebno izkaznico maroške reprezentance bi lahko vpisali lastnosti, kot so zagrizenost, vzdržljivost, telesna moč in močan kolektivni duh. Treba pa je še dodati njihove zvezdnike. To so osrednji branilec in organizator igre Medhi Benatia, ki nosi klubski dres torinskega Juventusa, gibljivi in hitri krilni napadalec Nordin Ambrabat, napadalec Younes Belhanda, izgubljeni sin z belgijskim in maroškim potnim listom Nabil Dirar in dragoceni Khalid Boutaȉb.
Boutaȉb je razigran napadalec, vedno nevaren, ko ima žogo v nogah. S 190 centimetri višine je izvrsten tudi v zraku. Reprezentančni dres je prvič oblekel šele pri devetindvajsetih, a je s tremi goli na kvalifikacijski tekmi proti Gabonu hitro osvojil v srca navijačev. Marokov plus so še francoski trener Herve Renard in zvesti navijači, ki ne bodo manjkali niti v Rusiji. Kako se bo razpletel njihov peti nastop med svetovno elito, je težko napovedati, a Maroko vsekakor zna poskrbeti za kakšen šok in presenečenje.
Iran
Svetovna lestvica: 36. mesto
Tako kot Maroko bo tudi Iran v Rusiji petič igral med najboljšimi na svetovnem prvenstvu. Na dosedanjih štirih nastopih so obstali v skupini, tokrat upajo, da je čas za drugi krog. Ob tekmecih, kot so Portugalska in Španija ter Maroko, bi lahko to bila le pobožna želja.
Iran je podoben Maroku v več stvareh. Nogometaši so predani, telesno dobro pripravljeni in imajo zveste navijače. Selektor je Carlos Queiroz, ki ga igralci zelo spoštujejo. Na prejšnjem prvenstvu v Braziliji so začeli s spodbudnim remijem proti Nigeriji, se potem 90 minut odlično upirali Argentincem, v prvi minuti podaljška pa jih je s samostojnim prodorom pokopal Lionel Messi. Na zadnji tekmi jih je s 3: 1 premagala Bosna in Hercegovina.
Kljub razočaranju je portugalski strateg Queiroz ostal na čelu reprezentance, delil svoje znanje in oblikoval novo ekipo. Ob izkušenih igralcih, ki so nastopili v Braziliji (napadalec in kapetan Ashkan Dejagah, vratar Alireze Haghighi, branilec Jalal Hosseini, vezni igralec Ehsan Hajsafi ter napadalca Reza Ghoochannejhad in Karim Ansarifard), je uigral mlade moči. Med njimi izstopata 23-letni Sardar Azmoun in dve leti starejši Mehdi Taremi. Kalili so se med napornimi, dvostopenjskimi kvalifikacijami in jih končali brez poraza.
Predstavili so se s skorajda neprebojno obrambo, ki bo trd oreh za tekmece tudi v Rusiji. Čeprav je njihova igra bolj obrambna, znajo zadevati, tekmeci pa bodo morali posebej paziti na Azmouna. Fant je kljub mladosti na vrhu domače lestvice strelcev vseh časov. Rad se smuka za nasprotnimi branilci, in če mu pustijo le malo več prostora, jih hitro obrne in kaznuje.
