Zgodba o favoritih svetovnega prvenstva je jasna – v to skupino spadajo reprezentance, ki so že bile na vrhu.
Nostalgiki in privrženci v svetu izjemno priljubljene Premier League bi v to skupino uvrstili še Anglijo, ki pa je reprezentančno daleč od vrha, čeprav (menda) vedno med skritimi favoriti. Prvaki iz leta 1966, ko so prvenstvo tudi gostili, se niso nikoli več prebili do finala, do polfinala le enkrat (4. mesto leta 1990). Tudi letos njihova ekipa ne vliva preveč zaupanja in strokovnjaki so praktično edini, da Angležem vnovič ne bo uspelo.
Povsem drugo zgodbo piše Belgija z generacijo nogometašev, ki že nekaj let napoveduje eksplozijo. Belgijci imajo vse: eno od najdražjih ekip (po spletni strani transfermarkt.com, ki je nekakšno ogledalo vrednosti igralcev in ekip), številne zvezdnike, ambicije. Morda je njihova pomanjkljivost premočna povezava z angleškimi klubi, saj vsi njihovi največji zvezdniki brcajo žogo na Otoku: Thibaut Curtois brani gol pri Chelseaju, Toby Alderweireld in Jan Vertonghen sta stebra obrambe pri Tottenhamu, ofenzivna vezista sta Curtoisov soigralec Eden Hazard in vroči Kevin de Bruyne iz Manchester Cityja. Pri sosednjem Unitedu napada Romelu Lukaku. Že teh šestih klubi menda ne bi prodali niti za pol milijarde … Ob njih najdemo številne odlične nogometaše, tako da bo nevarnost z belgijske strani švigala z leve, desne in po sredini igrišča. Če bodo ujeli pravo formo in unovčili potenciale, lahko Belgijci napredujejo tudi do velikega finala. In na vrh!
Kljub zrahljanim političnim odnosom s sosedi pa bodo številna slovenska srca v Rusiji bila za naše sosede Hrvate. Pa ne brez razloga, še manj zaradi dobrososedskih odnosov. Hrvati se ponašajo z najmočnejšo ekipo v svoji zgodovini. V zgodovini, ki ni mačji kašelj: spomnimo se prvenstva leta 1998 v Franciji, ko so takratni vatreni pod vodstvom legendarnega Ćira Blaževića osvojili senzacionalno tretje mesto in bili ob vsem tem še oškodovani! Takratne zvezdnike Zvonimirja Bobana, Roberta Prosinečkega, Davorja Šukerja (najboljši strelec tistega prvenstva) in druge so ekspresno pokupili največji klubi in marsikdo izmed njih je pozneje blestel še v klubskih vrstah.
Sedanja generacija hrvaških nogometašev ne potrebuje svetovnega prvenstva za prestope v najboljše klube. Iz preprostega razloga, ker tam že igrajo! Kapetan Luka Modrić je osrednji povezovalec igre pri serijskem evropskem prvaku Realu iz Madrida, njegova prva menjava je reprezentančni kolega Mateo Kovačić. Ivan Rakitić je standardni član prve enajsterice pri Barceloni. Branilec Šime Vrsaljko drži obrambne vrste pred našim Janom Oblakom pri madridskem Atleticu, Dejan Lovren podobno počne pri Liverpoolu. Kar nekaj jih je v Nemčiji, še več v Italiji (praviloma pri najboljših klubih), praktično nikogar ni več doma na Hrvaškem (sosedje imajo odlične menedžerje, ki takoj prodajo vsakega obetavnega mladeniča). Vrhu so se že približali, morda je tokrat čas za naskok nanj.
Nikar ne pozabimo evropskih prvakov Portugalcev! Če Leo Messi pomeni polovico vrednosti Argentine, potem Cristiano Ronaldo za svojo domovino pomeni še več! Portugalci slovijo po težki, skorajda umazani igri, njihova osnovna zamisel je ne prejeti gola. Kakšnega bodo že dali, zato pa imajo Cristiana tam spredaj. Izredno kompaktna ekipa, brez drugih velikih zvezdnikov, izkušeni bojevniki, premazani z vsemi žavbami, so še posebej nevarni v igri na izpadanje. Če prilezejo iz skupine (kar je njihova tradicionalna težava), jih lahko pričakujemo visoko. V eni tekmi so sposobni premagati vsakogar, zapreti gol vsakomur in ga tudi vsakomur zabiti. Nogomet zna spisati neverjetne zgodbe, Portugalci so eni od tistih, ki jih znajo uresničiti.
Dva skrita favorita prihajata iz Južne Amerike. Zadnji od dveh naslovov Urugvajcev je sicer že davna preteklost (1950), zato pa imajo letos po daljšem času odlično ekipo. Igrali bodo napadalno, saj se v konici napada skriva njihova največja moč: Luis Suarez iz Barcelone in Edinson Cavani iz Pariza sta napadalni dvojec, ki bi si ga želel vsak klub na svetu. Izkušeni trener Oscar Tabarez je ekipo vodil že leta 2010, ko so bili Urugvajci četrti (takrat še z Diegom Forlanom in rosno mladim Suarezom). Sinjemodri bodo podobno kot Portugalci izredno nevarni na tekmah na izločanje, ko lahko ob dobrem dnevu premagajo vsakogar. Zakaj pa ne tudi vseh?
Z zvezdniško ekipo bo nastopila tudi Kolumbija, osrednji mož pa bo verjetno James Rodriguez, zlata kopačka (najboljši strelec) prejšnjega prvenstva. Kolumbijci so pred štirimi leti izpadli šele v četrtfinalu, po splošnem mnenju neupravičeno – izločili so jih gostitelji Brazilci. Morda tudi zaradi marketinga. Tudi Kolumbijci so močnejši v napadu, ob Rodriguezu pa je odličen še Radamel Falcao, najboljši kolumbijski strelec vseh časov. Ker v Rusiji sodniki skoraj zanesljivo ne bodo branili interesov nogometno skromne domače reprezentance, bi lahko tudi 'kafetarji' prilezli daleč. Tudi do vrha.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
