Železniška proga med Divačo in Koprom je spet odprta

Železniška proga med Divačo in Koprom je spet odprta (foto: Profimedia) Profimedia
Vir: STA
29. 6. 2019

Po torkovem zaprtju železniške proge Divača-Koper zaradi iztirjenja tovornega vlaka pri Hrastovljah je proga znova odprta za promet. Iz Kopra je ob 12.30 odpeljal prvi vlak, te dni je na progi pričakovati okoli 100 vlakov dnevno. Prvi mož Slovenskih železnic Dušan Mes ocenjuje, da bo škoda zaradi zaprtja proge znašala med 1,5 do dva milijona evrov.

Železniška proga Divača-Koper je bila zaprta od torka popoldne, ko je v predoru pri Hrastovljah iztirilo šest vagonov tovornega vlaka, ki je prevažal kerozin. Ena od cistern se je poškodovala in iz nje je izteklo okoli 10.000 litrov tega goriva.

Promet po železniški progi Divača-Koper naj bi po prvotnih napovedih odprli že v petek, a so se po posvetu z Agencijo RS za okolje (Arso) in Geološkim zavodom Slovenije odločili za izkop dodatnega materiala, v katerem bi lahko bil kerozin.

Slovenske železnice so do danes pod strokovnim vodstvom Arsa izvedle odstranitev onesnaženega materiala, kot jim je bilo naloženo v dopolnilni odločbi, in s tem realizirale ukrepe za maksimalno zmanjšanje okoljske škode. Dopolnilni ukrepi so bili nujno potrebni, saj se je pri pregledu kraja nesreče našla še precejšnja količina materiala, ki je bil onesnažen s kerozinom, so še navedli v agenciji.

Kot je v izjavi za medije ob odprtju proge v Hrastovljah dejal Mes, so ponoči izkopali ogromno dodatnega materiala. "Trikrat smo morali kopati. Večinoma je bilo to do globine dveh metrov, skupno smo izkopali nekje med 160 in 170 kubičnih metrov materiala, skupno na dolžini od 50 do 60 metrov," je pojasnil.

Izkopana zemljina je trenutno na vagonih, Slovenske železnice pa se bodo z Arsom dogovorile, na katere deponije jih bodo odpeljali.

Ker je bilo treba kopati zelo globoko, je tudi utrjevanje železniške proge potekalo dlje od prvih predvidevanj. Danes bodo, tako Mes, še izvajali monitoring proge, saj bi se ta lahko posedala. "Vmes se bo proga verjetno še enkrat regulirala, tekom jutrišnjega dne pa se bo promet normaliziral," je ocenil.

Ob prvem deževju bo po Mesovih besedah treba najti rešitev, kako uloviti vodo, da bo ta v čim manjši meri pronicala v tla. Ker gre za predor, ki je vkopan v živo skalo, mehanske rešitve ni, med tiri bo treba zvrtati vrtine in izčrpati vodo. Verjetnost za kakšne dodatne količine kerozina v zemljini je sicer po Mesovem prepričanju minimalna.

Promet bo v teh dneh potekal na približno enakih ravneh kot prej, ko je bila proga med Divačo in Koprom že precej zasedena. Mes je pojasnil, da je sicer nekaj manj potniških vlakov, tudi po notranjosti države, tako da bo zmogljivost od Divače dalje večja. Dnevno je pričakovati od 75 do 80 tovornih vlakov, ki jim je treba prišteti še vožnje praznih vlakov, kar dnevno skupaj nanese od 100 do 110 tovornih vlakov.

"To je nek maksimum glede na počasno vožnjo. Zaradi ogroženosti več ni smiselno," je opozoril in dodal, da je sicer julij mesec, ko v povprečju tudi sicer beležijo manj tovora kot v ostalih mesecih.

Iztirjenje vlaka pri Hrastovljah in razlitje kerozina je poleg ohromitve železniškega prometa iz koprskega pristanišča razkrilo tudi ranljivost vodnih virov v Sloveniji. Zaradi izlitja kerozina bi bilo namreč lahko ogroženo vodno zajetje Rižane.

Direktor Rižanskega vodovoda Koper, ki Obalo in njeno zaledje oskrbuje s pitno vodo, Martin Pregelj verjame, da so kraj nesreče ustrezno sanirali. Arso mora, kot je dejal, zdaj še naprej izvajati monitoring voda, prav tako monitoring izvajajo v Rižanskem vodovodu. Voda je za zdaj varna, je zagotovil Pregelj. "Maksimalno odkupujemo vodo od sosednjih dveh vodovodov, razliko pa črpamo iz podtalnice. Če bi na njej prišlo do onesnaženja, jo bomo zaprli," je dejal. Ob tem je pojasnil, da imajo za primere izrednih razmer, kot sta suša in onesnaženje, razdelane scenarije.

Odprtje železniške proge je pospremil tudi koprski župan Aleš Bržan. Dejal je, da so na občini z izvedenimi ukrepi zadovoljni, upajo tudi, da se bodo vsi potrebni ukrepi, ki so predvideni za v prihodnje, izvajali. "Na koncu upam, da bomo vsi zadovoljni in da ne bo prišla niti ena kapljica kerozina do našega vodnega vira. Vprašanje je, če bomo do tega res prišli," je dejal.

Bržan je še dodal, da na Obali čakajo na drugi tir, ponovno pa bo treba odpreti vprašanje, kdaj bodo imeli drugi vodni vir. "To je zdaj pomembnejše vprašanje kot drugi tir. Tudi ko bomo imeli drugi tir, ta še vedno ne bo rešil tega vprašanja v celoti, še vedno bo prihajalo do nesreč. Vodni vir pa je še vedno samo eden," je poudaril.
 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri