18. 10. 2018, 12:16 | Vir: STA
Zdravilnemu perujskemu kininovcu zaradi širjenja plantaž grozi izumrtje
Kininovcu, drevesu, ki so ga ljudstva v Južni Ameriki za zdravljene uporabljala že v predkolumbovih časih, v Peruju grozi izumrtje. Drevo, ki so ga umestili celo v grb Peruja, namreč množično iztrebljajo, da bi naredili prostor za plantaže, opozarjajo perujski strokovnjaki.
V Peruju raste 20 od skupno 29 vrst kininovca, kolikor jih raste po svetu, vendar jih je zaradi krčenja gozdov, degradacije tal in širjenja kmetijskih površin že težko najti, je za AFP opozoril gozdarski inženir Alejandro Gomez.
Njihov življenjski prostor je zelo ranljiv, obenem pa je močno ogrožen zaradi požiganja velikih površin zemljišč, kjer nato na plantažah gojijo kavo in druge pridelke, je dejal Gomez, ki vodi projekt ohranjanja kininovca v Peruju.
V zgodovinskem muzeju univerze v San Marcu opozarjajo, da v Peruju raste le še med 500 in 600 dreves kininovca vrste officinalis, ki ima brezbarvno lubje.
Drevesa kininovca zrastejo do 15 metrov visoko, rastejo v vlažnih gozdovih na nadmorski višini med 1.300 in 2.900 metrov, večinoma na severozahodu, pa tudi v osrednjem delu Peruja.
Zdravilne lastnosti drevesa kininovca so prvi odkrili ljudstvo Kečua v Peruju, Boliviji, Ekvadorju in Venezueli. Gojili so ga za zdravljenje vročine in lajšanje bolečin. Uporabljali so lubje drevesa, ki vsebuje kinin za zdravljenje malarije. Danes kininovec v Peruju uporabljajo za proizvodnjo tonikov in grenke alkoholne pijače angostura, ki jo v Peruju mešajo v nacionalno pijačo, ki se imenuje pisco sour.
Po mnenju profesorja s perujske kmetijske fakultete Joseja Luisja Marcela "grozi izginotje šestim vrstam kininovca, ki rastejo le v Peruju in vsebujejo visoko koncentracijo kinina".
Strokovnjaki, ki si prizadevajo za ohranitev kininovca, so perujske oblasti pozvali k pomoči, tudi finančni, da bi obvarovali to ikono na nacionalnem grbu Peruja.
Kot je dejal Marcelo, bi bilo treba tudi izobraziti prebivalce Peruja, da bi znali ločiti med kininovcem in figovim drevesom. Na nekaterih zastavah, ki jih prodajajo pred državnimi prazniki, je raziskovalec Roque Rodriguez našel podobe figovega drevesa in ne kininovca.
"Dejstvo je, da izdelovalci zastav ne ločijo med dvema drevesoma, kar dokazuje ignoranco prebivalcev Peruja, ko gre za državne simbole," opozarja Rodriguez.
Leta 2008 je perujski kongres sprejel zakon, ki je različne divje vrste flore razglasil kot naravno dediščino, pri čemer je med vrsto kininovca officinalis uvrstil tudi kvinojo. Vendar kvinoja ni drevo, pač pa žito, je opozoril Rodriguez.
Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel
