Število gozdnih požarov v Braziliji je letos občutno naraslo, ekologi pa opozarjajo, da je to posledica poteze novega predsednika, ki je v pragozdu dovolil večjo sečnjo dreves. Med januarjem in avgustom so zabeležili skoraj 73.000 požarov, medtem ko so jih v celotnem lanskem letu v Amazoniji našteli 37.759.
V Amazoniji so letos našteli največ požarov po letu 2013, medtem ko so zadnji dve leti beležili padec števila gozdnih požarov, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Amazonski pragozd je ključen za absorbcijo ogljikovega dioksida, ki povzroča globalno segrevanje, in njegovo predelavo v kisik.
"Gre za posledico sečnje gozda v zadnjih mesecih," je pogostejše požare pojasnil Ricardo Mello iz Svetovnega sklada za naravo (WWF). Požari so sicer pogostejši v sušnem obdobju, ki se bo sklenilo konec oktobra.
Zaskrbljenost glede Amazonije se je povečala, potem ko je Brazilija januarja dobila novega predsednika Jairja Bolsonara. Bolsonaro je deležen očitkov, da favorizira svoje podpornike v gozdarskem, rudarskem in kmetijskem sektorju, saj se je zavezal, da bo v pragozdu dovolil več izsekavanja in kmetovanja ter tam zagotovil več licenc rudarski industriji.
Zaradi tega je Norveška pred dnevi prekinila financiranje sklada za zaščito Amazonije. Sklad je bil ustanovljen pred 11 leti, Norveška pa je bila največji posamični donator, saj je za zaščito tropskega gozda namenila 830 milijonov evrov. Pred tem je blokado nakazila skladu v višini 30 milijonov evrov napovedala tudi Nemčija, ki pa (še) ni odtegnila podpore zaščiti gozda na splošno.
Guvernerji devetih zveznih držav so v odgovoru na to potezo v nedeljo navedli, da se ne bodo pogajali neposredno z državami, ki nakazujejo sredstva v sklad.
Brazilija je sicer po podatkih Nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave (INPE) država z največ gozdnimi požari na svetu. Po številu gozdnih požarov glede na države ji sledila Venezuela (26.453) in Bolivija (16.101).
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
