Višja kot je raven izobraževalne ustanove, višji je delež moških zaposlenih

V primerjavi z letom prej se je število vzgojiteljic oz. vzgojiteljev in pomočnic oz. pomočnikov vzgojitelja v vrtcih povečalo za dva odstotka, a je v obeh šolskih letih razmerje med ženskami in moškimi ostalo nespremenjeno, s kar 97 odstotki v korist ženskega spola. Šest odstotkov od vseh je delalo v zasebnem sektorju. Število zaposlenih v osnovnošolskem izobraževanju se je lani po podatkih Statističnega urada RS (Surs) povečalo za pol odstotka na 20.731, pri čemer je bilo 2458 moških in 17.806 žensk.

Številke kažejo, da se z višjo izobrazbeno ravnjo izobraževalne ustanove povečuje tudi število moških med zaposlenimi. V osnovnih šolah tako delež moških učiteljev znaša 13 odstotkov, pri čemer pa je med vodilnimi delavci četrtina moških. V srednješolskem izobraževanju je med 6131 učitelji tretjina moških, med vodstvenimi delavci pa je bilo teh v šolskem letu 2016/2017 42 odstotkov, lani pa je njihov delež med ravnatelji upadel za tri odstotne točke.

V terciarnem izobraževanju je bilo v akademskem letu 2016/2017 po pogodbi o zaposlitvi s polnim ali krajšim delovnim časom zaposlenih 5392 strokovnih delavcev, leto prej pa 5410. V to število Surs sicer ni zajel zunanjih sodelavcev, ki so delo opravljali po avtorski ali podjemni pogodbi.

Več kot tri četrtine vseh zaposlenih v terciarnem izobraževanju je imelo visokošolsko izobrazbo tretje stopnje oz. znanstveni magisterij ali doktorat znanosti, delež moških med zaposlenimi pa je tukaj znašal že 55 odstotkov.

Sicer pa je bilo v minulem akademskem letu največ zaposlenih na višješolskih in visokošolskih izobraževalnih zavodih starih od 40 do 45 let, polovica vseh zaposlenih pa od 35 do 50 let. Kot še ugotavljajo na Sursu, se niža delež mlajših zaposlenih v teh ustanovah, saj je starih med 25 in 39 let še pred desetimi leti bilo 34, lani pa le še 27 odstotkov.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ