Prišel je čas, ko spet razmišljamo (in pišemo) o povezavah med privlačnostjo, lepoto in zdravjem

20. 10. 2018
Deli
Prišel je čas, ko spet razmišljamo (in pišemo) o povezavah med privlačnostjo, lepoto in zdravjem (foto: Profimedia)
Profimedia

Tole babje poletje ima svojo moč. Sredi oktobra sedim v kratkih rokavih na še vedno toplem soncu in ko sproščeno delim besede s temi in onimi znanci sem začutil, da je to morda čas, ko se kolektivno spet malce bolj posvečamo samim sebi in našemu splošnemu počutju.

Prva jesenska naglica je za nami, spet smo utečeni na delovnem mestu, mulci so v šolah in vrtcih, trajniki so podaljšani, resničnostni šovi so v polnem teku. Tipična slika prave jeseni, torej. Je pa jeseni vedno veliko govora tudi o zdravju. Vendarle je to tudi čas, ko naš imunski sistem deluje na polnih obratih, saj se avtobusi, čakalnice in vrste na blagajnah v tem letnem času (in še naslednjem) spremenijo v kolaž kihanja, kašljanja in sorodnega ropotanja respiratornega sistema.

BolezenTakole bodo naslednje tri mesece videti odnosi med sodelavci v vseh slovenskih podjetjih.


Zaskrbljeni nad tem javnim opletanjem z bacili, se spet malce bolj osredotočimo nase. Na svoje zdravje. Na svoje počutje. Pozorno spremljamo nezaželene občutke v grlu in še manj zaželene izcedke iz nosu, da bi uspeli kar čim prej zajeziti prihod večje okužbe, preden se spremenimo v družbeno nesprejemljivo gmoto krehajočega mesa.

V novi številki revije Liza so to tematiko malce obrnili. Najprej nas že kar preventivno povabijo v članek z naslovom Domača zdravila, ki blažijo bolečine v grlu in kašljanje, da si znamo domačo kajžo primerno opremiti z najboljšimi blagodejnimi učinkovinami še preden nam sinusi zatečejo na velikost manjše slovenske občine. Potem pa nas v naslednjem članku opomnijo, da smo ljudje v bistvu zelo nespodobna, smrdeča in prdeča bitja, ampak brez skrbi – večina te ogabnosti je znak zdravja!

Liza

8 grdih navad, ki nam krepijo zdravje je članek v novi številki revije Liza, ki nas pomiri, da so premnoge neprijetnosti, ki jih doživljamo že takoj zjutraj, v bistvu le znak, da naše telo deluje tako, kot bi moralo. Recimo jutranji zadah, ki le pomeni, da je slina uspešno uničila kopico bakterij in nas medtem, ko smo drnjohali in sanjali o zmagi na oddaji Štartaj Slovenija, še za kakšen dan več ubranila pred bolečim grlom.

Kaj pa, če v to debato primešamo še koncept privlačnosti? Jutranji zadah in zaspančki v očeh niso privlačni, a v času, ko privlačnost razumemo zgolj kot lepoto, hitro pozabimo na komponento zdravja. Tudi o lepoti te dni veliko razmišljamo. Poletje namreč ni ugoden čas za lepotne operacije, pozna jesen in zima pa sta skorajda idealni. Zato se je Lucija Mulej Mlakar za novo številko revije Playboy usedla z dr. Urošem Ahčanom, svetovno priznanim strokovnjakom rekonstrukcijske in estetske kirurgije iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, da razčlenita prav ta odnos med zdravjem, privlačnostjo, lepoto in tudi – erotiko.

Playboy

»Smo lahko v času poplave filozofije pozitivnega mišljenja upravičeno zaskrbljeni in kritični? Kako poiskati pravo smer v morju nesmislov, ki nas trgajo na vse smeri,« se v uvodu sprašuje Lucija, ki z dr. Ahčanom brez zadržkov poklepeta tudi o iskrenosti v poslu estetske industrije. »Lepotna kirurgija pri izobraženih in aktivnih izvajalcih z visokimi moralno-etičnimi načeli temelji na iskrenosti in odprtem pogovoru, pri katerem se predstavijo tudi omejitve, pre­hodno obdobje, nezaželeni učinki in zapleti ter postopek rehabilitacije,« pove dr. Ahčan.

Kaj pa, ko želje pacienta niso zdrave? Ko se ravnovesje med zdravjem in lepoto poruši? »Pogosto se srečam tudi z nerealnimi željami in različnimi psihološkimi profili, ki mi jih je kot nestrokovnjaku na tem področju včasih težko prepoznati. Zato so tudi estetski kirurgi izdelali posamezne lest­vice, s katerimi lahko opredelimo psihološke profile uporabnikov estetskih operacij, za kar pa so potrebni dolgotrajen pogovor, spremljanje govorice telesa in želja, ki jih lahko prinesejo tudi v obliki fotografij ali izrezkov iz časopisov. Če človek na svoji fotografiji ne zna jasno pokazati motečega dejavnika, je to znak za rdečo luč in misel, da se težava ne skriva na telesu, ampak v glavi posameznika,« razloži dr. Ahčan v novi številki revije Playboy. 

V taisti številki pa se recimo ob zadnjih novicah iz Kanade še sprašujejo, zakaj ne moremo podobno razmišljati tudi v Sloveniji in se že končno predati zdravilnim učinkom konoplje.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec