NIJZ: Porast mišje mrzlice v Sloveniji

NIJZ: Porast mišje mrzlice v Sloveniji (foto: Profimedia) Profimedia
Vir: STA
20. 5. 2019

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je letos v Sloveniji zaznal porast primerov mišje mrzlice, in sicer so do sedaj obravnavali že 75 primerov.

Na novinarski konferenci so opozorili, kako se izogniti tovrstnim okužbam s preprostimi ukrepi ter na kaj moramo biti pozorni, da bolezen pravočasno zaznamo.

Tatjana Frelih z NIJZ je na novinarski konferenci potrdila, da so do 15. maja letos zabeležili 75 že laboratorijsko potrjenih primerov mišje mrzlice oziroma hemoragične mrzlice z renalnim sindromom (HMRS), in sicer pri 59 moških in 16 ženskah. Razmerje gre v prid moških, kar je po besedah Frelihove običajno zaradi poklicne izpostavljenosti.

Največ primerov v JV Sloveniji

Število primerov okužb je letos preseglo število primerov iz preteklih let v istem obdobju. Povprečna starost bolnikov pri moških je 43 let, pri ženskah pa 41 let. Največ primerov mišje mrzlice je po podatkih NIJZ v Jugovzhodni Sloveniji, in sicer 38. Sledi 19 primerov iz Podravske regije, štirje iz Koroške, po tri iz Osrednjeslovenske, Posavske in Pomurske regije, dve iz Savinjske regije ter po en primer iz Gorenjske, Primorsko-notranjske in Zasavske regije. Vse bolnike so hospitalizirali, nihče pa ni za posledicami mišje mrzlice umrl, je dodala Frelihova.

Tatjana Avšič Županc z inštituta za mikrobiologijo in imunologijo ljubljanske medicinske fakultete je pojasnila, kaj mišja mrzlica sploh je in da se porast ciklično pojavlja na tri do pet let. Porastu po njenih besedah botruje več zunanjih dejavnikov, kot je bila na primer letos blaga zima. Tako je večina glodavcev, ki pozimi živijo pod zemljo, lahko preživela, njihova populacija se je povečala in s tem se je povečalo tudi število potencialnih virov okužbe. Porast je bil tudi v letu 2012, ko so zabeležili 185 primerov.

Kot je dejala Avšič Župančeva, Slovenija sodi med ene najvišjih endemskih območij za HMRS, saj imamo tri različne viruse, ki povzročajo to bolezen, in sicer virus puumala, virus dobrava in še različica virusa dobrava, ki se mu reče virus dobrava-kurkino.

Pozor pri opravilih v gozdu

Ko bolnike epidemiološko anketirajo, sprašujejo po dejavnikih tveganja, je dejala Frelihova in izpostavila, da se večina bolnikov okuži pri opravljavljanju del v gozdu, nekateri pa pri čiščenju in pospravljanju kleti ter okolice domačij.

Tatjana Lejko Zupanc z ljubljanske infekcijske klinike je dejala, da se klinična slika bolezni sklada z imenom bolezni. Pojasnila je, da gre za virusno okužbo, pri kateri ločimo štiri različne faze, in da je inkubacijska doba dva do štiri tedne, ampak zelo redko dlje od 21 dni. Običajno se začne s splošnimi znaki virusne okužbe, kot so vročina oziroma mrzlica, bolečine v mišicah, glavobol, najbolj značilna za to bolezen pa je motnja vida.

Smrtnost zaradi mišje mrzlice je v Sloveniji zelo nizka, v zadnjih 35 letih je pri nas zabeleženih 15 primerov smrti. V zadnjih nekaj letih smrtnega primera ni bilo, nekaj bolnikov je v času zdravljenja potrebovalo dializo, nihče pa v zadnjih letnih ni ostal kronično na dializi, je še povedala Lejko Zupančeva in dodala, da hospitalizacije običajno trajajo teden dni.

Na NIJZ so opozorili, da naj dalj časa zaprte prostore pred začetkom čiščenja temeljito prezračimo in da naj prostor razkužimo z raztopino klornega razkužila, kjer enoto razkužila zmešamo z 10 enotami vode, ki jo razpršimo po iztrebkih in pustimo delovati 10 do 30 minut. Pri čiščenju svetujejo uporabo zaščitne maske in rokavic.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri