Podpisniki peticije si želijo pravno urediti področje odločanja o lastni smrti

Podpisniki peticije si želijo pravno urediti področje odločanja o lastni smrti (foto: Profimedia) Profimedia
Vir: STA
18. 4. 2019

Predstavniki Društva Srebrna nit in še nekateri podpisniki peticije za pravno ureditev pomoči pri dokončanju življenja ob podpisu so danes predstavili povzetek mnenj 5000 podpisnikov peticije. Kot je na novinarski konferenci dejal nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, se podpisniki zavzemajo zlasti za avtonomijo pri odločanju o lastni smrti.

Predsednica društva Biserka Marolt Meden je poudarila, da v društvu obravnavajo različna področja življenja starejših, prizadevajo si za njihovo dostojno življenje, a želijo pravno urediti tudi odločanje o smrti. V zvezi s tem so v stiku z ministrom za zdravje Alešem Šabedrom, dopise posredujejo tudi premierju Marjanu Šarcu. Vendar pa stvari po njeni oceni potekajo prepočasi.

V društvu so v ta namen oblikovali delovno skupino, ki jo vodi Andrej Pleterski. Ta je na novinarski konferenci ocenil, da nasprotniki evtanazije nimajo preverljivih argumentov za svoja stališča, pač pa se poslužujejo zastraševanja.

"Načelo svetosti življenja in pravica do življenja nista absolutni"

Kot je dejal, 17. člen slovenske ustave resda govori o nedotakljivosti življenja. Vendar pa načelo svetosti življenja in pravica do življenja po njegovih besedah nista absolutni, pač pa sta v določenih okoliščinah lahko omejeni. Sam omenjeno ustavno določbo bolj razume v smislu prepovedi namernega ubijanja.

Nekdanji minister za zdravje Keber je predstavil nekatera stališča podpisnikov peticije, ki je po njegovi oceni dosegla dober odmev, sploh ker ne gre za peticijo, ki bi obravnavala družbena vprašanja, ampak intimna razmišljanja ljudi.

Ljudje se bojijo trpljenja

Med pogostimi komentarji podpisnikov je izpostavil, da se ljudje ne bojijo smrti, pač pa se bojijo umiranja in trpljenja ob tem. Izpostavljajo tudi, da bolečine in obupanosti ni mogoče obravnavati v smislu kakovosti življenja, ampak bolj kot lajšanje nekakovostnega bivanja. Predvsem pa se podpisniki zavzemajo za avtonomijo pri odločanju o lastni smrti.

Pobuda za uzakonitev evtanazije, ki je v nekaj manj kot dveh mesecih prepričala 5000 podpisnikov, je tudi v javnosti vzbudila pozornost, je dodal filozof Igor Pribac. Drugače pa je, ko je govor o institucijah, ki bi morale po svoji dolžnosti skrbeti za kakovost javne razprave na to temo.

Ravnanje komisije za medicinsko etiko denimo po njegovi oceni kaže na nepripravljenost za javno razpravo o tem. Pribac razlog za to vidi tudi v dejstvu, da imajo v organu že od njegove ustanovitve absolutno večino zdravniki. Sam pa meni, da bi moral biti to organ, ki bi zastopal interese celotnega prebivalstva.

Zdravnica Josipina Ana Červek je medtem odgovorila na odklonilno stališče sveta zavoda Ljubhospic, ki, kot je pojasnila, namerno usmrtitev bolnikov odločno zavrača. Kot je dejala, takšne navedbe razvrednotijo pomen javne razprave o peticiji in argumente njenih pobudnikov. Poudarila je tudi, da evtanazija ni alternativa paliativni oskrbi, saj tudi podpisniki peticije takšno oskrbo podpirajo.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri