Odzivi slovenske stroke na oblikovanje oboroženih skupin: "To ni nedolžna zadeva!"

Odzivi slovenske stroke na oblikovanje oboroženih skupin: "To ni nedolžna zadeva!" (foto: STA) STA
Vir: STA
3. 9. 2018

Strokovnjaki za varnostne vede v današnjih izjavah za različne medije opozarjajo, da oblikovanje oboroženih skupin, kot je Štajerska varda, ni nedolžna zadeva, saj je ekstremizma pri nas vse več. Čeprav vodja skupine Andrej Šiško pravi, da ne gre za paravojaško enoto, pa strokovnjak za nacionalno varnost Iztok Prezelj trdi nasprotno.

Posnetki usposabljanja paravojaške formacije so samo nadaljevanje razmer, ki so pri nas ob pomoči družbenih omrežij postale sprejemljive, so za Radio Slovenija dejali varnostni strokovnjaki. Ob tem gre po njihovem mnenju za dokaz, da Slovenija ni več imuna proti različnim oblikam radikalizacije ter da vse to zahteva resen odziv državnih organov in premislek o tem, ali naredimo dovolj za preprečevanje tovrstnih radikalizmov.

Kot je dejal Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede, gre za logično nadaljevanje ostrih delitev v naši družbi, ki jih z všečkanji in s svojimi komentarji spodbuja tudi politika: "Nestrpnost, klici k pobojem, umorom, k Auschwitzu in groznim rešitvam, ki niso sankcionirani. In očitno se tukaj pojavlja nek korak naprej, ko se neka skupina čuti poklicano, da bo pač ona oz. bodo ti posamezniki urejali zadeve," je dejal za radio.

Posledica pa so, kot pravi Bučar, da so demokracija in vrednote, v katere verjamemo, postavljene pod vprašaj. "Ko začnejo mladci, oboroženi s sekirami, postavljati pravila, vsiljevati red, pridemo v zakon ulice in tolp," je opozoril in dodal, da lahko s spominom na dogajanje v 30. letih v Nemčiji vidimo, kam lahko pripelje paradiranje oboroženih, uniformiranih posameznikov po ulicah.

Rajka Kozmelja iz Ženevskega centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami pa ob tem skrbi, "da v bistvu posamezniki ne razumejo posledic takih dejanj in ne razumejo tega, kam vodi takšno gibanje" po tej poti nasilnega ekstremizma.

Zato takšna dejanja po besedah Branka Lobnikarja, ki prav tako prihaja s Fakultete za varnostne vede, terjajo "resen odziv državnih organov, hkrati pa tudi resen premislek, v kakšnem varnostnem okolju z vidika različnih radikalizacij živimo v Sloveniji."

Strokovnjak za nacionalno varnost Iztok Prezelj pa je za spletni portal 24ur.com poudaril, da ima tako oboroženo združevanje številne znake nezakonitih dejanj. "Najprej gre za oboroženo formacijo, z uniformami in dejstvom, da so ljudje zamaskirani. Takoj se je treba vprašati, v skladu s čim je ta oborožena formacija ustanovljena. Vsi posamezniki v Sloveniji in drugje po svetu imamo pravico do individualne samoobrambe, ki je lahko tudi organizirana, vendar se to povečini dogaja v izrednih razmerah ali v vojni," je dejal.

Kot je dodal, gre pri tej skupini brez dvoma za paravojaško enoto, saj je paravojaška enota vsaka organizirana skupnost ljudi, ki ima hierarhijo, je oborožena, ima simbole in uniforme, kot simbol enotnosti. "Oni imajo zastavo in uniforme, tudi s fotografij pa je vidno, da imajo neke skupne embleme na majicah," je dodal.

Spomnil je, da je do določenih poskusov samoorganizacije prišlo leta 1991, a so bili takrat drugačni časi, saj je bila takrat vojna za samostojnost. "Trenutno Slovenija ni varnostno ogrožena, zato ne vidim potrebe po organizaciji kakršne koli oborožene formacije, poleg vojske in policije," je dodal.

V tujini se podobne sestave organizirajo predvsem na kriznih žariščih, kjer prihaja do oborožene vojaške ogroženosti in je legitimno, da se ljudje, če čutijo, da jih država ne varuje, povežejo v oboroženo formacijo, je za portal še dodal Prezelj. "Dogaja pa se to tudi v razvitih, mirnih državah, kjer posamezniki z radikalnim ali ekstremističnim prepričanjem čutijo, da se morajo z orožjem upirati proti nečemu, kar ni vojaška grožnja. Torej obstajajo neke paralele z našim primerom, pomembno pa je, da se organi pravilno odzovejo," je povedal.

Po poročanju Radia Slovenija so na ministrstvu za obrambo pojasnili, da se je njihova obveščevalno-varnostna služba seznanila z objavljenimi fotografijami, da pa na fotografijah ni oseb v opremi Slovenske vojske.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri