Nemški predsednik ob obletnici začetka II. svetovne vojne prosil Poljake za odpuščanje

1. 9. 2019 | Vir: STA
Deli
Nemški predsednik ob obletnici začetka II. svetovne vojne prosil Poljake za odpuščanje (foto: profimedia)
profimedia

Poljski predsednik Andrzej Duda je v Varšavi gostil spominsko slovesnost ob 80. obletnici druge svetovne vojne, ki so se je udeležili predstavniki iz 40 držav, med njimi tudi slovenski predsednik Borut Pahor. Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je zaprosil Poljake za odpuščanje, vrstila pa so se tudi opozorila pred ponavljanjem zgodovine.

Slovesnosti na Poljskem so se začele že ob zori, natanko 80 let po tistem, ko so 1. septembra 1939 nacisti sprožili napad na svojo vzhodno sosedo, s čimer se je začela druga svetovna vojna. Med njo je bilo po vsem svetu ubitih okoli 60 milijonov ljudi, desetina od tega poljskih državljanov. Med njimi so bili trije milijoni Judov.

Steinmeier se je skupaj z Dudo prvim žrtvam tega napada poklonil v kraju Wielun, kjer je bil storjen prvi vojni zločin druge svetovne vojne. V bombardiranju tega nebranjenega mesta, ki ni imelo nobenega vojaškega pomena, je bilo ubitih okoli 1200 civilistov.

Steinmeier je ob tem Poljake zaprosil za odpuščanje za vse grozote, ki so bile storjene med vojno. "Moj poklon žrtvam napada na Wielun. Moj poklon poljskim žrtvam nemške tiranije. Prosim vas za odpuščanje," je dejal v nemščini in poljščini.

"Ne moremo pozabiti na drugo svetovno vojno (...) ne smemo dopustiti, da bi se to, kar se je zgodilo v Wielunu in pozneje v mnogih poljskih mestih, še kdaj ponovilo," pa je poudaril Duda. Zahvalil se je Steinmeierju, ker je prišel na slovesnost. To je oblika moralnega zadoščenja, soočanje s težko zgodovinsko resnico pa krepi odpuščanje in gradi prijateljstvo, je dejal poljski predsednik.

Steinmeier je ob tem izrazil hvaležnost Poljski za pripravljenost na spravo, pa tudi za njena prizadevanja za svobodo, kar je, kot je izpostavil, pomagalo pri rušenju železne zavese.

Poljski premier Mateusz Morawiecki je bil medtem na slovesnosti v Gdansku manj spravljiv. Dejal je, da bi Poljska morala zahtevati odškodnino za izgube med drugo svetovno vojno. Te so bile desetkrat višje od stroškov, ki jih je namenila za izgradnjo in razvoj države po prvi svetovni vojni, je dejal, izgubo šestih milijonov poljskih državljanov pa je označil za genocid poljskega naroda.

Glavna spominska slovesnost ob obletnici začetka druge svetovne vojne je nato potekala v Varšavi. Udeležilo se je je okoli 250 visokih predstavnikov iz skupno 40 držav. Med njimi sta bila v ospredju Steinmeier in nemška kanclerka Angela Merkel, pa tudi ameriški podpredsednik Mike Pence, ki je nadomeščal predsednika Donalda Trumpa. Niso pa na slovesnost v Varšavo povabili ruskega predsednika Vladimirja Putina.

Glavni govor poljskega predsednika Dude na slovesnosti v Varšavi je bil sicer namenjen predvsem slednjemu. Kritiziral je "imperialistične težnje v Evropi in poskuse spreminjanja meja s silo". Rusije sicer ni poimenoval, a je bilo jasno, na koga misli, ko je izpostavil "vojaške akcije proti Gruziji leta 2008 in Ukrajini leta 2014, ki so vodile v spremembe meja".

Poljski predsednik je tudi pozval voditelje evropskih in drugih držav, da se zoperstavijo agresorjem in naj jim ne popuščajo. "Zatiskanje oči ni dober recept za vzdrževanje miru," je dodal.

Steinmeier se je medtem v svojem nagovoru v Varšavi zavzel za negovanje transatlantskega partnerstva. "Ne pozabimo, kaj nas krepi na obeh straneh Atlantika. Ohranimo, kar imamo skupnega v tem svetu hitrih sprememb in vse manj gotovosti," je dejal.

"Vemo, da mora Evropa postati močnejša in bolj samozavestna. Ampak vemo tudi, da Evropa ne sme biti močna brez Amerike. Ali pa celo proti Ameriki. A tako kot Evropa tudi ZDA potrebujejo partnerje v tem svetu. Zato negujmo to partnerstvo in potrdimo, da je Zahod več kot samo geografska oznaka," je še dejal nemški predsednik.

Tudi ameriški podpredsednik Pence se je zavzel za krepitev transatlantskih vezi, vendar predvsem v smislu krepitve obrambnih proračunov. Članice Nata je pozval, naj izpolnijo obljube. "Američani in Poljaki vemo, da je močno zavezništvo svobodnih, močnih in neodvisnih držav najboljša obramba naših svoboščin," je dejal Pence.

Predvsem Trump je začel močno pritiskati na evropske države, naj okrepijo vlaganja v obrambo in izpolnijo cilj, da bodo za vojsko namenile dva odstotka bruto domačega proizvoda. Poljska je ena redkih evropskih držav, ki je ta cilj že izpolnila, medtem ko predvsem Nemčija svoja vlaganja povečuje precej počasi. Tudi to je bil razlog za več besednih napadov Trumpa na nemško kanclerko. Cilja o dveh odstotkih BDP za obrambo sicer ne izpolnjuje tudi Slovenija.

Slovenski predsednik v Varšavi ni imel posebnega govora. So pa iz njegovega urada sporočili, da ga je skozi današnjo slovesnost spremljala Antigonina misel: "Ne da sovražim, da ljubim, sem na svetu."

Kot so še izpostavili, je bilo srečanje svetovnih voditeljev v Varšavi namenjeno potrditvi skupne zavezanosti k ohranjanju miru. "Republika Slovenija dogodku pripisuje velik simbolen pomen, saj so tovrstne obeležitve opomin pred pozabo na grozote vojne in utrjujejo spravo med evropskimi narodi," so zapisali.

Predsednik je imel ob robu slovesnosti tudi več dvostranskih srečanj - sestal se je z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, slovaško predsednico Zuzano Čaputovo in latvijskim kolegom Egilsom Levitsom.

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju