Nekdanjega egiptovskega predsednika Mursija pokopali v Kairu

Nekdanjega egiptovskega predsednika Mursija pokopali v Kairu (foto: Profimedia) Profimedia
Vir: STA
18. 6. 2019

Nekdanjega egiptovskega predsednika Mohameda Mursija, ki je umrl v ponedeljek, so danes pokopali v Kairu. Organizacije za človekove pravice so pozvale k neodvisni preiskavi smrti Mursija, ki se je onesvestil med zaslišanjem na sodišču v Kairu in kasneje umrl. Po poročanju egiptovske televizije je umrl zaradi srčnega zastoja.

Kot je danes sporočil njegov odvetnik, so 67- letnega Mursija pokopali zgodaj davi na pokopališču na vzhodu Kaira, pogreb pa je potekal v družinskem krogu, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Njegov sin Abdulah Mohamed Mursi je v ponedeljek za tiskovno agencijo Reuters povedal, da so egiptovske oblasti zavrnile prošnjo družine za javni pogreb v njegovem rojstnem mestu.

Prepovedano gibanje Muslimanska bratovščina, katerega vplivni član je bil Mursi, je sicer v ponedeljek pozvalo državljane, naj se množično udeležijo pogreba.

Onesvestil se je in umrl v bolnišnici

Mursi, ki je Egipt kot prvi demokratično izvoljeni predsednik vodil med letoma 2012 in 2013, je v ponedeljek na zaslišanju v zvezi z domnevnim vohunjenjem pred sodnikom govoril 20 minut, nato se je zgrudil. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer je kasneje umrl. Po poročanju egiptovske državne televizije je umrl zaradi srčnega zastoja.

A njegova družina in organizacije za človekove pravice, ki so v preteklosti večkrat izrazili skrb za njegovo zdravje in opozarjali, da je preveč časa zaprt v samici, so pozvali k neodvisni preiskavi smrti Mursija.

Muslimanska bratovščina: Šlo je za umor

Muslimanska bratovščina pa je v ponedeljek zvečer njegovo smrt označila za umor, Egipčane pa pozvala, naj se protestno zberejo pred egiptovskimi veleposlaništvi po vsem svetu. Egiptovsko notranje ministrstvo je po smrti Mursija razglasilo izredne razmere ter angažiralo več tisoč dodatnih pripadnikov varnostnih sil.

Mursi je zmagal na prvih volitvah po vstaji leta 2011, ki je z oblasti odnesla dolgoletnega avtokratskega voditelja Egipta Hosnija Mubaraka. Državo je vodil med letoma 2012 in 2013, nato pa ga je zaradi njegove avtoritarne vladavine strmoglavila egiptovska vojska pod vodstvom Abdela Fataha al Sisija.

Sledili so množični protesti Mursijevih podpornikov, na katerih je bilo v spopadih s policijo ubitih več sto ljudi. Več sto udeležencev so aretirali in jim sodili. Nekatere so obsodili tudi na smrtno kazen. Tudi kasneje so aretirali in obsodili številne Muslimanske bratovščine.

Proti Mursiju potekali sodni postopki

Več sodnih postopkov je potekalo tudi proti Mursiju, ki je bil od odstavitve v priporu. Zaradi spodbujanja k nasilju proti protestnikom konec leta 2012 in vohunjenja za Katar je bil obsojen na skupno 45 let zapora.

V dveh drugih primerih je bil medtem obsojen na smrtno kazen in dosmrtni zapor, a je kasacijsko sodišče odredilo ponovno sojenje. Po njegovi odstavitvi se je okrepilo število napadov, uperjenih predvsem proti varnostnim silam. Največ jih je na Sinajskem polotoku, ki velja za utrdbo skrajne skupine Islamska država.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri