Novi japonski cesar Naruhito je v svojem prvem govoru ob obletnici japonske kapitulacije v drugi svetovni vojni govoril o "globokem kesanju". Njegove besede so pozorno spremljali tako doma kot v celotni Aziji, če bo kakorkoli spremenil ton, a je po navedbah francoske tiskovne agencije AFP sledil govorici očeta Akihita.
"Ko gledam nazaj na dolgoletno mirno obdobje po vojni, razmišljam o naši zgodovini in se zavedam občutka globokega kesanja, resnično upam, da se vojno uničenje ne bo nikoli več ponovilo," je dejal 59-letni Naruhito, ki je maja na prestolu krizantem nasledil očeta Akihita.
Japonska se je v drugi svetovni vojni borila v imenu Naruhitovega deda, cesarja Hirohita. Na današnji dan pred 74 leti je kapitulirala in s tem se je druga svetovna vojna končala tudi v Aziji in na Pacifiku. Kapitulacija je hkrati vodila v konec kolonialne vladavine Japonske na Korejskem polotoku in njenega vpliva v Jugovzhodni Aziji. Tako danes Severna in Južna Koreja obeležujeta dan narodne osvoboditve.
"V 74 letih po zaključku vojne so mir in blaginjo naše države danes zgradila neumorna prizadevanja ljudstva. A ko razmišljam o njihovi preteklosti polni trpljenja, me resnično prevzamejo globoka čustva," je Naruhito povedal na današnji slovesnosti v središču Tokia, med katero so se z minuto molka spomnili vseh žrtev vojne.
Japonska je kapitulirala šest dni po tistem, ko so ZDA na japonsko mesto Nagasaki odvrgle atomsko bombo s plutonijevo sredico Debelinko (Fat man). Že 6. avgusta pa je napad z atomsko bombo iz obogatenega urana, imenovano Little Boy ali Deček, doživela 300 kilometrov oddaljena Hirošima. Zaradi posledic obeh bomb je po ocenah do decembra 1945 umrlo skupaj več kot 200.000 ljudi. Zaradi kasnejših vplivov radioaktivnega sevanja pa so ljudje obolevali in umirali še desetletja po tem.
Premier Shinzo Abe tudi letos ni obiskal spornega tokijskega svetišča Jasukuni, posvečenega padlim japonskim vojakom, tudi vojnim zločincem. Namesto tega je tja ponovno poslal daritev. Konservativni premier je obiskal ta kraj nazadnje decembra 2013, ko je bil prvo leto na položaju, in si s tem nakopal nezadovoljstvo Pekinga in Seula, pa tudi sicer tesne zaveznice ZDA.
Obiski v omenjenem svetišču obremenjujejo odnose Japonske s sosedami v regiji, še posebej Kitajsko in Južno Korejo. S slednjo so se odnosi letos ponovno zaostrili, ker je južnokorejsko sodišče japonskim podjetjem, ki so med drugo svetovno vojno izkoriščala prisilno delovno silo, naložilo plačilo odškodnine korejskim žrtvam. Japonska je to označila za nedopustno.
Južnokorejski predsednik Moon Jae-in je medtem v govoru na slovesnosti ob obletnici osvoboditve njegove države izpod japonske vladavine zavzel spravni ton in ponudil Tokiu roko, če se bo ta odločil za dialog, še poroča AFP.
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
