Kirurgom v Avstraliji je uspelo povrniti funkcijo roke in dlani pri nekaterih paraliziranih bolnikih. Ti lahko po posegih sami jedo, uporabljajo predmete in upravljajo z elektronskimi napravami, kažejo podatki prelomne raziskave, ki so jo objavili danes.
V doslej največji uporabi tehnike, ki je znana kot operacija prenosa živca, je sodelovalo 13 mladih s poškodbami hrbtenjače, zaradi katerih so postali tetraplegiki.
V okviru raziskave so prestali več operacij in intenzivnih fizioterapij, dve leti po opravljenih operacijah pa jih je večina lahko stegnila roke, stisnila in razprla dlani ter rokovala s predmeti, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ekipi kirurgov je posamične živce s tistega dela telesa, ki je bilo nad mestom poškodbo hrbtenjače, uspelo pripeti z živci pod mestom poškodbe. Te delujoče živce so nato uporabili za stimulacijo paraliziranih mišic pod mestom poškodbe. Vsak prenos živca je terjal okoli dve uri natančne rekonstrukcije, ekipa kirurgov pa jih je skupaj opravila 59.
Tehnike prenosa živca se tudi sicer občasno uporabljajo, a večina operacij, katerih cilj je obnova funkcije zgornjih okončin, običajno vključuje rekonstrukcijo tetiv. Pri tovrstnih posegih mišice, ki še delujejo, a so namenjene drugim funkcijam v telesu, preusmerijo na drugo mesto, kjer naj bi nato prevzele delo paraliziranih mišic.
"Prenose živcev poznamo že dolgo časa, a doslej se jih ni zares uporabljalo za poškodbe hrbtenjače," je za AFP izsledke raziskave, objavljene v medicinskih publikaciji The Lancet, komentirala kirurginja iz bolnišnice Austin Health v Melbournu Natasha van Zyl.
Surgeons in Australia have managed to restore hand movement to a group of young adults who had been paralysed.
— Sky News (@SkyNews) July 5, 2019
The surgeon and lead researcher behind the nerve surgery Natasha van Zyl tells #Sunrise how the procedure works.
More on this breakthrough: https://t.co/gwQGXRKaZL pic.twitter.com/2Il13Clc17
Pred operacijami nihče od sodelujočih v raziskavi ni opravil testov moči prijema ali uščipa. Dve leti po operaciji pa so na teh testih dosegli tako visoke rezultate, da lahko opravljajo večino dnevnih dejavnosti, vključno s ščetkanjem zob in pisanjem.
"Prioriteta številka ena pri pacientih s poškodbo hrbtenjače - pred hojo in spolno funkcijo - je funkcija roke," je povedala glavna avtorica raziskave Zylova. "Če jim povrneš funkcijo roke, lahko začnejo učinkoviteje delati, neodvisno skrbeti zase, voziti, tudi živijo lahko sami," je še poudarila.
Ekipa sodelujočih kirurgov je sicer poudarila, da je bil vzorec v njihovi raziskavi majhen in da štirje postopki prenosa živca niso povrnili funkcije roke oz. dlani. Operacije prav tako niso imele vpliva na nadzor trupa pri bolnikih, ki so tudi po operacijah ostali priklenjeni na invalidski voziček.
A kljub temu gre po mnenju kirurgov pri tehniki za velik napredek v prizadevanjih, da bi ljudem s poškodbo, ki jim je povsem spremenila življenje, povrnili nekaj neodvisnosti in nadzora. "Naše sporočilo vsem ljudem s poškodbami hrbtenjače na svetu in vsem ljudem, ki jih zdravijo, je, da je mogoče obnoviti funkcijo roke in komolca," je še poudarila Zylova.
Temu je pritrdil tudi 36-letni Paul Robinson iz Brisbanea. Kot je poudaril po poročanju britanskega BBC, mu je inovativna operacija dala neodvisnosti, kakršne si ni mogel niti zamisliti.
Robinson si je februarja 2015 med kolesarjenjem poškodoval hrbtenjačo v vratu. Po poškodbi ni mogel premikati dlani in prstov, prav tako ni mogel premikati rok, v ramenih je bil šibak, je povedal sam. Operacijo je prestal pred božičem leta 2015 in kot je povedal, je bila to ena najbolj bolečih izkušenj v njegovem življenju.
Nato je začel proces okrevanja in fizioterapije, med katero se je na novo naučil premikati roke in dlani. Sedaj lahko znova živi sam, neodvisno v svoji hiši. Znova se tudi ukvarja s športom - igra rugby na vozičku in študira inženirstvo.
