Igralec Gregor Gruden se je prek kostumov, s katerimi ima opravka v gledališču, naučil kulture oblačenja. Čeprav modi ne posveča veliko časa, je rad lepo oblečen.
Story: Kot igralec se na odru prelevite v drugo osebo. Kako kostumi in oblačila pripomorejo k temu, da se vživite v določen karakter?
Če se le da, poskusim kostum izkoristiti, se poigrati z njim. Ljudje smo svojih oblačil vajeni do te mere, da postanejo del telesne govorice.
Story: Kateri kostumi, v katerih ste nastopali, so bili najbolj podobni vašemu osebnemu slogu?
Kostumi lika večnega študenta, bi rekel. Nekoga, ki ni preveč skrben pri izbiri oblačil.
Story: Ali so kostumi in kostumografi, s katerimi ste sodelovali, vplivali na vaš osebni slog oblačenja?
Ne bi rekel, da so ravno vplivali, šlo je bolj za vzgojo. Naučili so me stvari, na katere prej nisem bil pozoren. Kaj sploh pomeni kostum, na podlagi česa so moj lik oblekli, kot so ga. Naučili so me spoštovanja kulture oblačenja. Da obleka ni le nekaj, kar nas varuje pred vremenom.
Story: Kateri kostumi pa so vam najbolj ostali v spominu in zakaj?
Trenutno so to rdeči usnjeni škornji na vezalke, ki mi sežejo do kolen. Pred vsako predstavo Golobi so osrednji del mojega obreda pred nastopom. Vse tiste vezalke! Med obuvanjem prvega škornja mi že zmanjka govornih vaj.
Story: Je moda za vas nekaj vsakdanjega ali bolj nujno zlo?
Ni ravno nujno zlo, seveda sem rad lepo oblečen. Vendar modi ne posvečam veliko časa. Rad imam oblačila z veliko žepi, ker grem povsod peš.
Story: Spremljate modne smernice?
Ne.
Story: Ali trenutno obstaja modni trend, za katerega ne razumete, zakaj je tako priljubljen med množicami?
Včasih opazim, da se kakšen trend tako razširi, da je ogromno ljudi videti uniformiranih. Ampak se verjetno tudi sam oblačim po kakšnem vzorcu okusa iz srednje šole.
Story: Kako vaš življenjski slog vpliva na oblačenje?
Ker sem lahko ves dan zdoma, imam vso 'obvezno opremo' v jakni in nahrbtniku. Drugo pa je stvar letnega časa.
Story: V oblačilih katere barve se najbolje počutite?
Črne in rdeče.
Story: Ko greste zjutraj na vajo v gledališče ali po opravkih, katera oblačila najraje 'navlečete' nase?
Kaj, za kar vem, da bom lahko nosil ves dan. Imam jakno za vse letne čase, če mi je vroče, jo pač slečem.
Story: Ste bolj zimski ali poletni tip človeka?
Definitivno poletni. Všeč mi je vročina, ljudje postanejo boljše volje, noči so čarobne in seveda manj je treba misliti na oblačenje.
Story: Radi nakupujete?
Ne, zato vedno počakam, da se mi nabere nekaj nujnih nakupov. Ko se jih lotim, se mi nekje na pol poti zazdi, da nakupovanje niti ni nujno pekel na zemlji, dokler se me ne lotita utrujenost in slaba volja.
Story: Se pri nakupovanju nagibate h kakovosti ali zmerni ceni?
Iščem oboje. K sreči je moj stil minimalizem brez pretiranega poguma in vizije, tako da najdem, kar iščem.
Story: Se spomnite zadnjega nakupa?
Vse nogavice, ki si jih srce poželi.
Story: Kaj vam je pri oblačilih najbolj pomembno? Kakšna morajo biti, da jih kupite in tudi nosite?
Da so udobna, da se v njih udobno počutim in da nimam dolgo občutka, da imam na sebi kaj novega. Res nisem modni pustolovec.
Story: Prosite za modni nasvet ženo Mojco ali vedno zaupate svoji presoji?
Seveda jo poslušam, včasih mi tudi predlaga, da si ogledam kakšno stvar, in moram reči, da pozna moj okus.
Story: Kakšna je bila vaša poročna obleka?
Enostavna bela lanena obleka, oba je oblekel Alan Hranitelj. Hvala mu še enkrat, odlično je zadel, kar sva si želela. Počutila sva se sproščeno, a svečano. Res je car.
Story: Je v vaši omari veliko oblek, ki jih je treba kombinirati s kravato in srajco?
Niti ene. Ne, lažem. Imam eno srajco in kravato, če kdaj povezujem prireditev, pa ni kostumov.
Story: Se strinjate z načelom 'manj je več'?
Vsekakor. Predvsem iz lenobe.
Story: Se strinjate s tem, da obleka naredi človeka?
Res, a le za kratek čas. Samo obleka ni dovolj.
Napisala: Meta Kač
Kreativni vodja projekta: Irena Lušičić
Stilist: Boris Arivukovič
Ličenje in pričeska: Nataša Zajc
