Samuel Lucas se že vneto pripravlja za nastop na letošnjem izboru za pesem Evrovizije, kamor so ga povabili strokovni sodelavci RTV-ja. Karizmatičen človek želi zdaj dokončno dokazati, da je ljubezen do glasbe tista, zaradi katere živi. In zaradi katere si ob samostalniku glasbenik zasluži še pridevnik vrhunski.
Vemo, da si odličen zabavljač, zdaj si dobil še odobritev stroke. Misliš, da lahko na EMI, kjer boš nastopil kot izbranec žirije, dokončno zapreš usta tudi tistim, ki tvojega petja do zdaj niso cenili?
Upam, da bo pesem všeč tudi tistim, ki mojega petja do zdaj niso cenili dovolj, a vsi vemo, da so okusi posameznikov različni, in jih spoštujem. Velikokrat je treba spregledati določene izjave, ker niso vedno realne.
Na Emo se sicer letos podajaš tretjič. Drži, da gre v tretje rado? Je nastop na odru Evrosonga del tvojih sanj?
Lagal bi, če bi rekel ne. Seveda sem kot otrok ob gledanju Evrovizije sanjal, kako bi bilo lepo stati na tistem velikem odru in peti na tisoče ljudem v dvorani in milijonom gledalcem pred televizijskimi zasloni. Verjamem, da so to sanje vsakega izvajalca.
Tokrat sanje lahko uresničiš skupaj z glasbenikom Nerminom Puškarjem, s katerim bosta nastopila v duetu. Misliš, da imaš tako več možnosti, kot če bi nastopil sam?
Nermin Puškar ima za seboj bogato ustvarjalno glasbeno kariero. Nermina poznam že vrsto let in ga zelo cenim, in to kot prijatelja in glasbenika. Je tudi član mojega banda, ki me spremlja na nastopih, ideja o sodelovanju za duet pa se je rodila spontano. Zelo sem vesel, da bom zapel z njim na Emi in, ja, skupaj sva močna.
Praviš, da je pesem posebna. Kakšen pa bo tvoj slog oblačenja? Boš presenetil s čim novim?
Hehe ... Če ni belo, je črno (smeh). Mislim, da mi črna barva najbolj pristaja.
Pa rutico?
Ruta ali čepica. Pa ne bi rekel, da je to moj zaščitni znak, se pa dobro počutim, in to je najpomembneje.
Si eden od redkih, ki lahko naredi žur na Kongresnem trgu, v majhnem klubu, na poroki ali v intimnem vzdušju ... se ti zdi, da je to odlika dobrih glasbenikov ali privilegij poklica?
Privilegij je to, da lahko delam, kar sem si vedno želel: pojem, igram in v tem neizmerno uživam. Če se vse to poklopi, potem si dober. Na svojih nastopih občinstvu res dam vse od sebe, in to ljudje čutijo.
Kaj pa, kadar nisi na odru? O tebi vemo precej malo ...
Sem čisto običajen človek in svoj prosti čas, čeprav ga je malo, poskušam izkoristiti čim bolj kakovostno v družbi mojih najdražjih. Vsak človek ima pozitivne in negativne lastnosti. Sam sem na splošno zelo pozitivna oseba, rad sem nasmejan in zato se najraje družim z ljudmi, ki so prav tako pozitivni. Negativnih lastnosti se velikokrat človek sam ne zaveda, vendar moram priznati, da jih imam tudi jaz. Vsaj priznam.
Napisala: Ida Svete
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
