Pevka Maja Keuc je pred dobrim mesecem dni spakirala kovčke in se preselila na Nizozemsko, kjer bo ostala vsaj štiri leta. Študij na glasbeni akademiji v Rotterdamu je vse, kar je iskala v glasbenem smislu, našla pa je še nekaj več. Znova je srečna v ljubezni, saj se je njeno srce ogrelo za postavnega rokerja.
Story: Prejšnji teden ste javnosti prvič predstavili videospot za skladbo I'm a tree and you're a baloon. Menda ste snemali v zelo 'ekstremnih' razmerah?
Snemalni dan se je začel že zelo zgodaj v jutranjih urah in je trajal do poznega večera, moram pa priznati, da me še v življenju ni tako zeblo kot takrat. Tudi zato, ker sem bila vseskozi v tanki obleki, ki je pač ustrezala kontekstu, in seveda sem naslednji dan zbolela, ampak moram reči, da se je splačalo. Namen je bil dosežen.
Story: Naslov skladbe je precej neobičajen. Je to kakšna posebna ljubezenska prispodoba?
Ko sem slišala glasbeno podlago skladbe, me je zelo pritegnila njena razpoloženjska atmosfera. Navadno se v takem trenutku zaprem v studio in improviziram. Tako je ideja za refren prišla kar sama od sebe, prav tako sem se sama spomnila te fraze o drevesu in balonu, producentu je bila ideja všeč in tako je nastal končni izdelek. Gre za neko metaforo ljubezni. Ko se dva, ki sta bila zaljubljena, pač ne ujameta in se njuni poti razideta. Gre za stanje, da sem jaz tu, ti pa greš naprej. Življenje gre vedno naprej, nismo se rodili v paru, ampak kot posamezniki, je pa vseeno lepo, če imaš koga ob sebi.
Story: Vaše življenje v zadnjih mesecih teče naprej s svetlobno hitrostjo, saj ste se preselili na Nizozemsko. Ste se v Rotterdamu že ustalili?
Na novo okolje, stanovanje in kulturo sem se v zadnjem mesecu že zelo dobro navadila. Seveda me je bilo na začetku izjemno strah, saj sem v tako veliko mesto prišla čisto sama, sprva nisem niti vedela, kam naj se obrnem in grem. Vedela sem, kje imam šolo in kje stanujem, poznala sem le eno pot do tja, zato sem se kar nekajkrat izgubila in krožila okoli mesta. Navaditi sem se morala tudi na drugačna prevozna sredstva, namesto avtomobila sta zdaj moja zvesta spremljevalca kolo in podzemna železnica. Življenje se mi je torej obrnilo na glavo, vendar v pozitivnem smislu. Po naravi sem zelo odprt človek in vedno pripravljena spoznavati nove stvari, zato se trenutno počutim kot v pravljici.
Story: Ste si pred selitvijo znali predstavljati, kako bo tam?
Rekla sem si, da bo, kar bo, saj resnično nisem vedela, kaj naj pričakujem.
Story: Kaj pa vas je najbolj navdušilo?
Zagotovo glasbena akademija, saj sem se popolnoma našla v njihovem načinu poučevanja. Gre za šolo, ki te ne spodbuja le kot izvajalca, temveč glasbenika v najširšem pogledu. Ne poskušajo te naučiti le nekih določenih pristopov, ampak te spodbudijo, da v sebi najdeš tisto posebnost, ki te lahko pozneje v prihodnosti zaznamuje in pusti pečat. Tako ne 'treniram' le svojega glasu in tehnike, ampak vse, kar zajema glasbo, od produkcije, inštrumentov, snemanja, zgodovine. Na koncu študija tako resnično nekaj znaš.
Story: Pa ste pri sebi že našli to posebnost, ki vas razlikuje od drugih?
V preteklosti sem imela veliko težav pri iskanju same sebe, saj sem človek, ki se zelo hitro navduši nad stvarmi, vse bi poskusila. Mislim, da sem to posebnost pokazala že na šovu Slovenija ima talent, kjer so se me ljudje zapomnili po skladbi At last, torej soul zvrsti, ki je nekako že od nekdaj usidrana v meni in se izraža tudi skozi moj vokal.
Story: Se kaj bojite, da bomo v teh štirih letih, kolikor traja študij, v Sloveniji pozabili na vas?
(smeh) Tega si niti ne želim. Na Nizozemsko sem odšla popolnoma neobremenjeno, saj tudi začetek in razvoj moje glasbene poti v Sloveniji nista bila najbolj običajna. Če se želiš kot glasbenik uveljaviti na dolgi rok, moraš kariero graditi počasi, si zaslužiti pozornost občinstva. Pri meni je bilo ravno nasprotno, saj sem 'zaslovela' tako rekoč čez noč, vse se je tako hitro razvijalo, da niti nisem bila pripravljena na vse, nisem imela nikogar, ki bi me vodil in usmerjal na poti. Zdaj, ko pogledam nazaj, vem, da bi lahko v zadnjih dveh letih naredila kaj drugače, morda kdaj ravnala bolj zrelo, ampak vedno sem se trudila po svojih najboljših močeh. To je bil proces, skozi katerega sem šla, drugačen pač ni mogel biti. Za študij v tujini sem se odločila, ker sem bila že kar malce depresivna, saj se pri nas glasbeno nisem mogla izražati na način, za katerega sem čutila, da mi je najbolj pri srcu.
Story: Menda ste na severu našli tudi novo ljubezen?
(smeh) Lahko rečem, da vedno poskušam slediti svoji intuiciji, zato sem včasih pripravljena narediti tudi kaj norega, če čutim, da je to tisto pravo. Fante iz švedske skupine Dirty Loops sem na YouTubu prvič zasledila pred kakšnim letom in takoj sem začutila, seveda z glasbenega vidika, da imajo to posebnost, ki jo tudi jaz iščem. Ni najbolj komercialna zvrst glasbe, ampak v prihodnosti si želim z njimi sodelovati na albumu. Ko smo se srečali v živo, sva s pevcem Jonahom začutila neko posebno energijo, lahko bi rekli, da so bile iskrice. Sicer se zdaj bolj redko vidiva, ampak lahko rečem, da imam fanta. (smeh)
Napisala Anja Kontrec
