Z razstavo ponaredkov umetnin opozorili na kriminal na trgu umetnin

Z razstavo ponaredkov umetnin opozorili na kriminal na trgu umetnin (foto: STA) STA
Vir: STA
7. 2. 2019

Pred kulturnim praznikom so na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru odprli razstavo ponaredkov umetnin Lepota lažnega sijaja, katere namen je izobraževanje in opozarjanje na kriminaliteto na trgu umetnin.

Gre za umetnine, katerih edina napaka je, da so umetniki storili kaznivo dejanje, je dejal dekan Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru Andrej Sotler, ki je izpostavil pomen mednarodnega sodelovanja, podobnih strokovnih srečanj in izobraževanja na področju trgovanja z umetninami. Načelnik hrvaške policije Dubravko Novak je prav tako opozoril na pomen preventive in dejal, da je na trgu od 30 pa vse do 60 odstotkov ponarejenih umetnin. Zbrane je pozdravil tudi hrvaški veleposlanik v Sloveniji Boris Grigić, ki je med drugim dejal, da "vsak lažen sijaj še ni dober sijaj".

Bojan Dobovšek, ki se na fakulteti ukvarja s preučevanjem kriminalitete, povezane z umetninami, je opozoril, da Slovenci zelo slabo skrbimo za svoje umetnine. Kot primer je navedel sliko Ivana Groharja Kozolec, ki je izginila iz slovenskega parlamenta in do danes še ni najdena. Hkrati je omenil tudi odmevno krajo treh Groharjevih slik iz Loškega muzeja, ki so skupaj vredne 150 tisoč evrov.

"Največkrat so predmet kaznivih dejanj kraje ali ponarejanja umetnine iz časa slovenske moderne. Kup teh umetnin je tudi v tujini," je dejal Dobovšek in dodal, da se avtorjem slovenske moderne pripisuje toliko del, da bi v primeru, da bi naslikali vse, kar se jim pripisuje, morali živeti skoraj 200 let. Sicer pri nas v zvezi z umetninami najpogosteje obravnavajo tatvine, tihotapljenje, ponarejanje, nenadzorovana arheološka izkopavanja in vandalizem, je pa teh primerov malo, ker jih ljudje pogosto ne prijavijo.

Kot je povedal, trg umetnin cveti: "Če kupite umetnino, ji vrednost le še raste. Ljudje raje kupijo umetnino, kot da bi vlagali denar v delnice." Hkrati je na ta trg stopilo tudi cel kup organiziranih kriminalnih skupin, ki umetnine uporabljajo za zavarovanje poslov z drogo, je opozoril Dobovšek, ki je izpostavil povezave trga umetnin z drogo, trgovino z ljudmi, zavarovalniško dejavnostjo, pranjem denarja, korupcijo itd. Kot je dejal, je zlorab še mnogo več pri umetninah moderne umetnosti, ki jih je lažje ponarediti. To je ponazoril z umetnino ruskega slikarja Maljeviča, ki je upodobil bel kvadrat na belem polju, leta 2008 prodano za 60 milijonov dolarjev, od tedaj pa ji cena le raste.

Dobovšek je izpostavil pomen interdisciplinarnega in mednarodnega sodelovanja kriminalistov ter različnih umetnikov in poznavalcev umetnin, pa tudi nujnost izobraževanja policistov in javnosti. Helena Bioćić, vodja hrvaškega policijskega muzeja, ki z zbirko ukradenih umetnin tokrat prvič gostuje v tujini, je ob koncu opozorila, na kaj je treba biti pozoren ob kupovanju umetnin, nato pa zbrane po hodniku fakultete vodila po razstavi 38 slik in dveh skulptur zbirke, ki skupaj vsebuje 70 slik in štiri skulpture.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri