V Sloveniji lani zabeležili približno 102,4 milijona dostopov do nelegalnih vsebin

Zaradi naraščanja nezakonite uporabe avtorskih del smo se imetniki pravic združili v Združenje imetnikov pravic Slovenije (ZIP), katerega namen je spodbujanje zakonite uporabe intelektualne lastnine, zlasti avtorskopravno varovanih avtorskih del, predvsem na področju glasbe, filma in književnosti.

Aktivnosti združenja so na današnji tiskovni konferenci podprli tudi ministrstvo za kulturo, ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za intelektualno lastnino in Zveza prijateljev mladine Slovenije.

Uporaba legalno pridobljenih vsebin se v zahodnih državah EU in Severni Ameriki vsako leto povečuje, medtem ko se v Sloveniji dogaja ravno nasprotno, saj se večino varovanih del pridobiva na nelegalen način. Po podatkih mednarodne organizacije za boj proti spletnemu piratstvu MUSO smo v Sloveniji lani zabeležili približno 102,4 milijona dostopov do nelegalnih glasbenih, filmskih in TV vsebin. To pomeni, da je lani vsak Slovenec 51-krat dostopal do nelegalnih vsebin. Podobno zaskrbljujoč je nezakonit dostop do del s področja literature in drugih avtorskih del.

Sedanje stanje imetnikom pravic onemogoča kreativno svobodo

Zaradi nevzdržnega stanja, ki ustvarjalcem in drugim imetnikom pravic ne priznava ustvarjalnega dela in onemogoča kreativno svobodo, so se imetniki pravic odločili, da ustanovijo Združenje imetnikov pravic Slovenije (področja dela in člani društva so navedeni na koncu). Osnovno poslanstvo združenja je spodbujanje zakonite uporabe intelektualne lastnine zlasti avtorskopravno varovanih del.

»Ko so ustvarjalcem in imetnikom pravic odvzeti kritični prihodki zaradi kraje, se namreč zmanjšajo pogoji in sredstva za ustvarjanje novih avtorskih izdelkov, pri ustvarjalcih pa se posledično izgubljata možnost in volja po novem ustvarjanju, kar prav tako pripelje do zmanjšanja novih avtorskih vsebin,« je ob predstavitvi Združenja imetnikov pravic Slovenije povedal njegov generalni sekretar Saša Lušić. Pri tem dodaja, da piratstvo prinese škodo za gospodarstvo in celotno družbo, saj kreativne industrije v EU dajejo delo več milijonom ljudi. To pomeni, da imamo vsi koristi od pestre in raznolike izbire avtorskih vsebin, vendar bomo te zagotovili le s spoštovanjem in podporo avtorskega dela kreativnih ljudi sedanje in prihodnjih generacij.

Interes ZIP tudi interes ministrstva za kulturo

Podporo aktivnostim za spodbujanje zakonite uporabo avtorskih varovalnih del je izrazil tudi minister za kulturo Anton Peršak. Ob tem je dejal, da ta tematika ni neposredno v domeni kulturnega ministrstva, vendar pa spada v njegovo interesno sfero.

»Vemo, da je na tem področju zelo veliko stvari nedorečenih, po drugi strani pa gre za zelo aktualno tematiko predvsem z vidika digitalnega razvoja družbe. Tako, da je vaš interes tudi interes ministrstva za kulturo,« je še zaključil minister.

Primer dobrih praks na področju učnih gradiv

»Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) se zaveda pomembnosti ščitenja intelektualne lastnine kot tudi vloge vzgoje in izobraževanja za dvig zavedanja posameznic in posameznikov,« je ob predstavitvi ZIP dejal Aleš Ojsteršek, direktor Urada za razvoj izobraževanja na MIZŠ. Pri tem dodaja, da se stanje izboljšuje, vendar prostor za izboljšave še obstaja. Mednarodna raziskava šolskih učnih načrtov kaže, da je v Sloveniji nekaj pomanjkljivosti pri izobraževanju otrok na področju varovanja avtorskih pravic, ki jih bodo v prihodnje odpravili.

Kot primer dobre prakse na tem področju je izpostavil sporazum med založniki, avtorji in šolami pri uporabi avtorskih pravic, ki se jih uporablja kot dopolnilo učnim gradivom, ki je začel veljati letos. Tako večina šol avtorjem letno plačuje nadomestilo v višini dva evra na učenca.

Rast obsega nezakonite uporabe glede na pretekla leta

Ustanovitev ZIP SO pozdravili tudi na Uradu RS za intelektualno lastnino (URSIL). Dr. Klemen Grošelj, vodja Področja za raziskave, poizvedbe in promocijo na URSIL je ob tem dejal, da sami že več let izvajajo vrsto promocijskih aktivnosti in se vključuje v širše evropske napore na tem področju, še posebej v okviru aktivnosti in projektov Evropskega opazovalnega urada za boj proti ponaredkom in piratstvu (Observatorij EU). Nedavna raziskava, ki jo je naročil Observatorij EU, z naslovom: »Evropski državljani in intelektualna lastnina: Percepcije, zavedanje in vedenje 2017« je pokazala zanimivo nasprotje v mnenjih Slovencev, ki so sodelovali v raziskavi. Ti so na eni strani izražali relativno visoko raven razumevanja intelektualne lastnine in zavedanja o tveganosti nakupov ponaredkov in piratskih izdelkov, a hkrati so kljub temu v večjem (17 %) obsegu od povprečja v EU (7 %) kupovali ponaredke.

Podobno raziskava ugotavlja tudi pri uporabi ilegalnih virov avtorskopravno varovanih del, kjer je 20 % sodelujočih že uporabilo nelegalen vir oziroma 10 odstotnih točk nad povprečjem EU. Pri tem je še posebej zanimiva rast obsega nezakonite uporabe glede na primerljive rezultate v raziskavi leta 2013.

Na Hrvaškem dnevno umaknejo do 10.000 povezav do nelegalne glasbe

Boj proti nelegalnim spletnim vsebinam je pomembna tema tudi na Hrvaškem. Direktorica hrvaške kolektivne organizacije ZAPRAF (Udruga za zaštitu, prikupljanje i raspodjelu naknada fonogramskih prava) Maja Vidmar je ob tem povedala, da so se imetniki pravic združili v zavod DZIV (Državni zavod za intelektualno vlasništvo) in da mesečno s svetovnega spleta umaknejo tudi do 10.000 povezav do nelegalne glasbe. Pri tem je še dodala, da hrvaški Zakon o avtorski in sorodnih pravicah dovoljuje, da lahko vsaka kolektivna organizacija do 3 odstotke prihodkov nameni boju proti spletnemu piratstvu.

Sodelovanje s hrvaškimi državnimi institucijami na tem področju, predvsem Zavodom za intelektualno lastnino, je zelo dober.

Dodatne izjave imetnikov pravic o piratstvu:

Miha Mazzini, predstavnik avtorjev v poslovodstvu SAZOR-ja:

• »Osnovni problem ustvarjanja v Sloveniji je ta, da ga ne pojmujemo kot del gospodarstva - torej kot delo, ki ga je treba plačati. Drugi narodi in države ga podpirajo ravno zato, ker prinaša obilne rezultate, da ne govorimo o tem, da narod brez svojih zgodb izgine, v sodobnem svetu še toliko hitreje. Vesel pa sem, ker smo v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport lani podpisali pogodbo o nadomestilu za fotokopiranje v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah in s tem odprli učencem pot do širine in znanja na legalen način. Kjer je volja, je tudi pot. Kar pa ne velja za slovenske univerze, ki edine v Evropski uniji take pogodbe nimajo.«

Boštjan Dermol, avtor, izvajalec in producent (NUDE), član Sveta IPF:

• »Zaradi zatečenega stanja nelegalne uporabe zaščitenih del in prodaje uradnih nosilcev zvoka in videa, ki je neznatna in ima samo se zbirateljsko vrednost, sredstev, ki smo jih izvajalci v preteklosti lahko investirali izključno v produkcijo novih posnetkov in s temi sredstvi financirali snemalni studio, masterizacijo in vse povezano s samo produkcijo novih del, zdaj imetniki ne dobimo. Posledično pada količina nove produkcije, novih del, vsi pa stremijo samo k racionalizaciji snemalnega procesa, da lahko zaključijo projekte s čim manjšimi stroški v čim krajšem času, kar pa se večkrat odrazi tudi na sami tehnični kvaliteti posnetkov.«

Ludvik Bagari, igralec in samostojni kulturni ustvarjalec:

• »V obstoječem redu sveta z nelegalnim prenosom iz upravičenca do nadomestil za intelektualno delo naredimo oškodovanca. Dikcija intelektualna lastnina se večinoma podrazumeva samo kot pravica, izvorno jo pa moramo obravnavati kot lastnino. Pot k spremembi pojmovanja, od primitivne ureditve dovisoko ozaveščenih posameznikov, je dolgotrajna in lahko traja celo generacijo. Same želje po zastonjkarstvu pa ne bo možno izkoreniniti, kajti polžki se zmeraj radi plazijo po solati.«

Robert Jukič, izvajalec in avtor:

• »Absurdna je situacija, kjer je kraja tujega dela popolnoma sprejemljiva stvar. Poleg očitnega padca v kvaliteti ter dodatnega doprinosa k razvrednotenju poklicev in kulture, ki se sidra v kolektivno zavest, je posledično na ogled še hirajoča gospodarska panoga.«

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol