V Rusiji, kamor se je zatekla po zrušenju danes pokojnega soproga Slobodana Miloševića s položaja predsednika ZR Jugoslavije, je danes v 77. letu starosti umrla Mira Marković. Kot poroča srbska tiskovna agencija Tanjug, je preminula v bolnišnici v Sočiju.
Mira Marković je bila v času Miloševićevega režima zelo vplivna. Med drugim je vodila stranko Jugoslovanska levica (JUL), ki je bila do oktobra 2000 glavna koalicijska stranka Miloševićeve SPS.
V javnosti so jo pogosto omenjali kot naročnico umora beograjskega novinarja Slavka Ćuruvije leta 1999, njeno ime so omenjali tudi v zvezi z umorom nekdanjega srbskega predsednika Ivana Stamboliča avgusta 2000.
Leta 2010 je Markovićeva, za katero so srbski pravosodni organi leta 2000 razpisali tiralico zaradi domnevnih zlorab pri dodeljevanju državnih stanovanj, v Rusiji dobila politični azil, dodaja Tanjug.
Država je Miro Marković ter njena otroka Marka in Marijo Milošević kot zakonite dediče Slobodana Miloševića leta 2008 tožila zaradi protipravne prisvojitve vile v beograjskem elitnem naselju Dedinje.
Milošević, ki so ga aretirali aprila 2001 in nato izročili haaškemu sodišču za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je umrl 11. marca 2006. Obtožen je bil vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti na Hrvaškem in na Kosovu ter za genocid v BiH, a še preden je dočakal sodbo, je bil v celici zapora v Scheveningenu zanj usoden infarkt.
Ameriška diplomatska depeša, ki jo je pred leti objavil WikiLeaks, je razkrila, da naj bi bil Milošević pod močnim vplivom soproge. Še iz zapora jo je vsako jutro poklical. "Milošević lahko manipulira z narodom, vendar pa težko upravlja z ženo, ki ima, kot kaže, veliko moč nad njim," je med drugim pisalo v depeši.
Mira Marković se je rodila oktobra 1942 v Požarevcu. Na Univerzi v Beogradu je študirala sociologijo in na njej tudi doktorirala. Več let je med drugim predavala na beograjski naravoslovno-matematični fakulteti, objavila je tudi več del s področja sociologije.
