V Narodnem muzeju Slovenije so na ogled postavili razstavo modernističnega stekla na Slovenskem.
V obdobju med petdesetimi leti in začetkom osemdesetih let 20. stoletja so se slovenski oblikovalci z visoko kakovostjo izdelkov, inovativnostjo in modnostjo oblik enakovredno vključili v evropske in svetovne trende oblikovanja stekla.
Modernizem, razvejano gibanje v zahodni umetnosti, je namerno zavračal stilne in zgodovinske povezave s preteklostjo. Modernistične težnje po ustvarjanju novega, boljšega sveta so se izražale v inovacijah, standardizaciji, industrijski proizvodnji estetskih in hkrati funkcionalnih izdelkov ter gradnji boljšega bivalnega okolja. Oblikovalci so si prizadevali za lepše in bolj funkcionalne izdelke po dostopnih cenah za vsakdanjo rabo, med katere je sodilo tudi steklo za dom in širšo potrošnjo.
Industrijska proizvodnja stekla je lahko zares zacvetela po drugi svetovni vojni, saj je tedaj niso zagovarjali zgolj arhitekti, ki so si prizadevali za funkcionalno in estetsko obliko vsakdanjih predmetov, katerih množična industrijska proizvodnja bi omogočila tudi njihovo večjo dostopnost, temveč je to ustrezalo tudi ideološki usmeritvi novega družbenega sistema.
Modernistično oblikovanje stekla v Sloveniji, kot je na dopoldanski novinarski konferenci povedala soavtorica razstave dr. Cvetka Požar (Muzej za arhitekturo in oblikovanje), je doživelo razcvet v obdobju med petdesetimi leti in začetkom osemdesetih let 20. stoletja. Skladnost uporabnosti in estetike se kaže v preprostih, geometrijskih, čistih linijah in odsotnosti okrasa. V petdesetih letih je bila poudarjena predvsem uporabnost stekla v sozvočju z estetsko komponento. Blage odmike od strogega funkcionalizma lahko zaznamo že v šestdesetih letih, kompleksnejši pristop pa se je prebil v ospredje na začetku sedemdesetih let. V redno proizvodnjo in na trg so prišli predvsem izdelki oblikovalcev, ki so bili zaposleni v Steklarni Hrastnik, Steklarni Boris Kidrič (Rogaška Slatina) in v Steklarski šoli iz Rogaške Slatine; mnogi so za svoje izdelke prejemali tudi mednarodne nagrade.
Funkcionalnost je bila zagotovo osrednji razlog, ki je opravičeval množično proizvodnjo. Prav zato so bile steklarne še posebej uspešne na področju gostinskega stekla, kar je stopalo v korak z razvojem turizma šestdesetih letih. Oblikovalci so si zamislili zelo raznovrstne serije, ki so močno razširile uporabo kakovostnega in okusno oblikovanega stekla. Predvsem v sedemdesetih letih pa so s serijami gospodinjskega stekla v vsakdanje življenje vnesli eleganco ter skladnost materiala, funkcije in oblike.
Oblikovanje stekla ima na ozemlju današnje Slovenije zelo dolgo tradicijo. Že od srednjega veka naprej so bili steklarske tehnike ter vrste in načini dekoracije takšni kot drugod v srednji Evropi. Zato je na razstavi tudi nekaj pomembnih predmetov, ki ilustrirajo razvoj stekla v Evropi in na ozemlju današnje Slovenije od 16. stoletja naprej: razstavljeni so v originalni vitrini iz začetkov Deželnega muzeja za Kranjsko, predhodnika Narodnega muzeja Slovenije. Predstavljene so vse prelomnice v razvoju oblikovanja stekla: steklo na beneški način, pojav brušenega in graviranega stekla, ki je povsem preoblikovalo modo in okus od zgodnjega 17. stoletja naprej, in inovacije iz 19. stoletja na področju tehnologije in dekorativnih struktur. 20. stoletje zastopajo izdelki v slogu secesije, art deco, na ogled pa so tudi sodobni izdelki slovenskih oblikovalcev, za katere so avtorji dobili navdih v tradiciji.
Soavtorica razstave dr. Mateja Kos (Narodni muzej Slovenije) je poudarila: »Steklo je krhko, razbije se, zavrže in nadomesti z novimi kosi. Pa vendar so med temi predmeti lahko tudi taki, ki pričajo o pomembnih dosežkih slovenskega oblikovanja.« In naloga nacionalnih muzejev je tudi ozaveščanje o pomenu in vlogi, ki so jih predmeti imeli v preteklosti.
Info o razstavi
UMETNOST ZA VSAKDAN. SLOVENSKO MODERNISTIČNO STEKLO
Razstava Narodnega muzeja Slovenije v sodelovanju z Muzejem za arhitekturo in oblikovanje:
- na ogled od 9. marca do 1. oktobra 2017, Narodni muzej Slovenije – Metelkova, Maistrova 1, Ljubljana.
Avtorici razstave: Mateja Kos (Narodni muzej Slovenije) in Cvetka Požar (Muzej za arhitekturo in oblikovanje)
Oblikovanje: presledek. (Vid Zabel in Barbara Žunkovič)
Katalog razstave: Mateja Kos in Cvetka Požar s sodelavci: Umetnost za vsakdan. Slovensko modernistično steklo / Art For Everyday Life. Modernist Glass Design in Slovenia, 264 str., 22 x 22 cm, Narodni muzej Slovenije, Ljubljana, 2017, cena 20 €. Katalog je zasnovan kot serija diptihov, kjer so modernistični kosi stekla postavljeni ob bok z zgodovinskimi. Modernistični predmeti so fotografirani v celoti, pri zgodovinskih pa je izpostavljen detajl. Avtorica fotografij je tako iskala povezave med modernističnim iskanjem racionalnega in navdihom v tradiciji.
Fotografije, oblikovanje in prelom kataloga: Tanja Lažetić.
Razstava je spremna prireditev BIO 25.
Ob razstavi v Narodnem muzeju Slovenije pripravljajo vodene oglede, strokovna predavanja ter delavnice za otroke, družine in šolske skupine.
