31. januarja bo pisatelj Toon Tellegen obiskal Vodnikovo domačijo v Ljubljani in se z Anito Srebnik pogovarjal o svojem kreativnem procesu, vpletanju elementov basni in pravljic v vsakdanje življenje ter posebnih zakonih narave, ki veljajo v njegovem literarnem svetu.
Pisatelj v Slovenijo prihaja kot osrednji gost osmega mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom 2018, ki ga organizira Miš založba, in v Slovenijo prihaja ravno pravi čas. Prav te dni so namreč pri Mladinski knjigi izdali njegov kratek živalski roman, ki je v izvirniku prvič izšel leta 1999, danes pa velja za klasiko nizozemske književnosti.
Zdravnik, ki je tudi pisatelj!
Toon Tellegen (1941), po poklicu družinski zdravnik, je slovenske bralce pred leti navdušil in očaral s knjigami Zabava na luni, Mala nočna torta s plameni in Jutri je bila zabava.
V svojih delih ustvarja literarne svetove, v katerih zakoni narave odpovejo, njegove poetične živalske zgodbe o bitjih, ki poskušajo najti svojo pot v nerazumljivem svetu, pa skozi prikazane zabavne, nemalokrat bizarne situacije odpirajo filozofska vprašanja in dileme ter so priljubljene tako med odraslimi kot mladimi bralci. Značilno zanj je, da o človeških problemih spregovori skozi živali in na strani in pol pove prav vse. Tudi vsako ponavljanje, ki se pojavi v njegovem pripovedovanju, ima smisel.
Tellegen piše pravljice, otroške knjige ter poezijo in prozo za odrasle, glavni junaki večine njegovih del pa so živali: slon, veverica, mravlja, krt, jež, čriček ...
Čriček in temačni občutek
V čričkovi glavi se nekega jutra pojavi temačen občutek. Velik in siv in neomajen. Prav rad bi bil ponosen na to. Vendar ni ponosen, samo potrt. In čeprav ne ve, kaj potrtost sploh je, ve, da mora biti nekaj resnega. Po zgodbi, ki pretanjeno, a hkrati z značilnim avtorjevim humorjem spregovori o temnih in tako človeških občutkih nemoči, je pred nekaj leti nastala tudi opera.
Okrog poldneva je mimo prišla mravlja. »Zdravo, čriček,« je rekla.
Čriček je dvignil pogled in rekel: »Zdravo, mravlja. Veš, kaj imam? Velik, neomajen občutek v glavi.«
Mravlja je obstala, namrščila obrvi in se zazrla vanj. Čriček se je hotel zazreti v nebo in reči: »Ah, ja ...«, a tega ni storil. »Ne vem, kaj točno je,« je nadaljeval. »Ne škrta, pa tudi brenči ali piska ne. Je pa zelo težek.«
Mravlja ga je nekajkrat obkrožila.
»Se spoznaš na občutke?« jo je vprašal čriček.
»Ja,« je odvrnila mravlja. Prepričana je bila, da ve vse o občutkih, sploh o tistih velikih in neomajnih.
»Kaj misliš, kaj bi to lahko bilo?« je vprašal.
Za trenutek se je v njegov resni pogled prikradlo nekaj svetlobe in občutek se mu je zazdel malce lažji.
»Malo se sprehodi,« mu je naročila mravlja.
Čriček se je sprehodil skozi visoko travo pred svojimi vrati in se spet vrnil.
»In?« je vprašal.
»Gre za temačen občutek,« je rekla mravlja. »Potrt si.«
»Potrt?« se je začudil.
»Ja,« je pritrdila mravlja. »Potrt.«
»Saj sem vendar vesel!« je vzkliknil čriček.
»Ne,« je odkimala mravlja, »nisi vesel. Potrt si. Zaradi tistega občutka v glavi. Če bi bil to vesel občutek, bi bil vesel. Ampak to je temačen občutek, zato si potrt.
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
