Svetovni dan Parkinsonove bolezni v znamenju opozarjanja o tej še vedno neozdravljivi bolezni

Svetovni dan Parkinsonove bolezni v znamenju opozarjanja o tej še vedno neozdravljivi bolezni (foto: Profimedia) Profimedia
Vir: STA
11. 4. 2019

Svetovni dan Parkinsonove bolezni, ki ga zaznamujemo danes, opozarja na izzive, s katerimi se soočajo bolniki, njihova družina ter skrbniki. To je počasi napredujoča degenerativna nevrološka bolezen, ki ni ozdravljiva. Prizadene stare in mlade, pogosteje moške kot ženske. V svetu je 6,3 milijona ljudi s to boleznijo, v Sloveniji okoli 8000.

Parkinsonova bolezen je počasi napredujoča degenerativna bolezen, katere vzroka ne poznamo. Prizadene predvsem telesno gibanje in bolnika postopoma onesposobi za samostojno življenje. Glavna značilnost bolezni je propadanje dopaminskih nevronov v kompaktni črni substanci, kar pa vodi do pomanjkanja dopamina v možganih. Bolezen se po navadi pojavi pri starosti okoli 60 let in nekoliko pogosteje prizadene moške kot ženske.

Parkinsonova bolezen lahko vpliva na številne vidike vsakodnevnega življenja in globoko posega v kakovost življenja. Bolezen spremeni življenje, čeprav ga neposredno ne ogroža. Bolniki namreč potrebujejo vedno več pomoči za običajne vsakodnevne aktivnosti.

Simptome pri tej bolezni delimo na motorične in nemotorične. Glavni motorični simptomi so: tresenje, mišična togost, upočasnjeno gibanje, izguba ravnotežja in drugi. Osebe s Parkinsonovo boleznijo pa lahko občutijo tudi več kot 40 nemotoričnih simptomov, kot so prebavne motnje, težave z mehurjem, nespečnost, zamegljen vid in drugi.

Čeprav zdravljenje Parkinsonove bolezni nenehno napreduje, raziskovalci še vedno niso uspeli odkriti, kako bi to bolezen preprečili ali ozdravili. Simptome lahko učinkovito nadzorujemo: pogosto s kombinacijo zdravil, konvencionalnimi in dopolnilnimi terapijami in kirurškim zdravljenjem.

Zdravljenje je prilagojeno posameznemu bolniku. Tako imata dva bolnika z enakim trajanjem bolezni lahko predpisana popolnoma različna zdravila ali različne odmerke enakih zdravil. Z ustreznim zdravljenjem in komplementarnimi terapijami se lahko napredovanje bolezni upočasni.

Bolniki in njihovi bližnji lahko pomoč in podporo dobijo tudi v Društvu Trepetlika, ki že od leta 1990 združuje bolnike s parkinsonizmom in drugimi ekstrapiramidnimi motnjami, njihove bližnje in podporne člane. Društvo ima sedež v Ljubljani, svoje dejavnosti pa je razširilo tudi v Novo Mesto, Kranj, Novo Gorico, Celje in Maribor.

Parkinsonovo bolezen je leta 1817 prvič opisal angleški zdravnik James Parkinson. Poimenovanje Parkinsonova bolezen pa je leta 1867 prvič uporabil francoski nevrolog Jean-Martin Charcot.

Stroka je med drugim ugotovila, da lahko uživanje kave in pijač s kofeinom zmanjša tveganje za pojav Parkinsonove bolezni, vnos mlečnih izdelkov, maščob - še zlasti živalskih - in debelost pa lahko povečajo verjetnost za pojav bolezni.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri